Aleš Ahčan je redni profesor na katedri za denar in finance Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o načrtovanem preoblikovanju Vzajemne.

Kakšno je vaše mnenje o zakonu
o statusnem preoblikovanju
Vzajemne, ki naj bi uredil
premoženjska razmerja med deležniki zdravstvene zavarovalnice?

Formalno je zakon ustrezen, vsebinsko pa ni. Predvsem je sporna okoliščina, da je šla vlada v ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zato, da bi ustvarila od 40 do 50 milijonov evrov prihranka. Toliko naj bi znašali operativni stroški treh zavarovalnic, ki so doslej ponujale dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To je zanemarljiv znesek v primerjavi s proračunom zdravstvene blagajne, ki znaša okoli štiri milijarde evrov. Dodatno je vprašljiva višina napovedanega prihranka, če pomislimo, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v prihodnje imel dodatne stroške z dodatnimi zaposlitvami in novimi informacijskimi storitvami.

Ali bo ta zakon dejansko zaščitil
zavarovance? Kaj naj bi bil osnovni namen zakona?

Ne. Zavarovanci, člani Vzajemne, bodo dobili sorazmerni del premoženja, ki jim pripada. Vsekakor to ne bo rešilo problema zdravstvene blagajne ali premoženjskega stanja zavarovancev.

Približno 800.000 zavarovancem bodo izplačali njihove deleže oziroma jim dali delnice preoblikovane družbe. Ampak če bo Vzajemna izgubila svojo osnovno dejavnost, koliko bodo te delnice sploh še vredne?

Zagotovo bodo vredne bistveno manj od svoje nominalne vrednosti. Vprašanje je, kakšne zavarovalne produkte bo lahko prodajala Vzajemna, d. d., potem ko bo ostala brez dopolnilnega zavarovanja, s katerim danes ustvarja več kot 90 odstotkov svojih prihodkov.

Preberite še: Vladi morebiti uspe preoblikovati Vzajemno 

Bo Vzajemna postala kapitalsko neustrezna, kot napoveduje direktor?

Tak scenarij je možen, še zlasti, ker je Vzajemna morala v zadnjih mesecih plačati več škode, kot je prejela sredstev iz naslova premij. Verjamem, da ima uprava pripravljen način za reševanje tega problema.

Obstaja kakšna strokovna podlaga za določitev višine predvidenega izplačila (najprej 70, potem 130 evrov)?

Načeloma je izračun enostaven, od premoženja oziroma sredstev se odštejejo obveznosti, razlika se nato izplača članom. Vendar je tukaj ključni dejavnik likvidnost tega premoženja, kako hitro ga je mogoče pretvoriti v denar. Ali so predlagatelji zakona ustrezno preigrali ta scenarij, mi ni znano. Povsem mogoče je, da ga niso.

Kolikšno je tveganje, da gre za nekakšno podkupovanje javnosti? Vzajemna ima vendar 800.000 članov.

Podkupovanje javnosti to zagotovo ni. Gotovo bo to nekomu dobrodošel prihodek, ki pa ne bo razrešil njegovega gmotnega stanja.

Ali predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne po vaše pomeni privatizacijo Vzajemne in zmanjševanje solidarnostnega principa v slovenskem zdravstvu, kot trdi profesor Tajnikar?

Zamišljenemu preoblikovanju ne moremo reči privatizacija. Če ima uprava Vzajemne idejo, kaj bo poslej prodajala svojim zavarovancem, lahko vsekakor zraste v srednje veliko zavarovalnico. Seveda to nikdar ni bila agenda uprave. Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo bi bil pripravljen vlagati v Vzajemno, d. d., ki bi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostala brez več kot 90 odstotkov svojih prihodkov.