Na skupni seji odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc ocenil, da se je število primerov medvrstniškega nasilja v zadnjih nekaj letih nekoliko povečalo. Tudi v luči nedavnih dogodkov v Srbiji so prejeli povečano število prijav in informacij.
Policisti so v sodelovanju s šolami v lanskem letu izvedli 661 preventivnih aktivnosti na področju medvrstniškega nasilja ter izdelali gradiva za spletno platformo za ozaveščanje zainteresirane javnosti. Lani so izvedli tudi predavanja na treh strokovnih srečanjih ravnateljev na temo ozaveščanja pedagoških delavcev o prepoznavanju oblik nasilja in zlorab nad otroki. S kratkimi preventivnimi sporočili pa svoje aktivnosti usmerjajo v ozaveščanje mladih na spletnih aplikacijah, ki jih uporabljajo, je povedal Ferenc.
Pojasnil je, da so že leta 2015 zaradi zgostitve tovrstnih dogodkov v šolah v ZDA začeli policiste usposabljati z drugačnimi taktikami delovanja za ukrepanje v tovrstnih primerih. Ob tem pa Ferenc meni, da je treba poročanje o tovrstnih dogodkih omejiti, saj lahko sprožijo učinek posnemovalcev, kar se je zgodilo tudi med zadnjimi dogodki v tujini.
Kompleksnost problematike poudarja tudi državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, kjer že vrsto let podpirajo policijo pri preventivnem delovanju, saj s tem dolgoročno zmanjšujejo pojav vseh vrst nasilja. V začetku maja pa so ustanovili še medresorsko delovno skupino za obravnavo vseh vrst nasilja, ki bo pripravila predloge ukrepov in po potrebi tudi predloge normativnih sprememb.
Obstoječa kazenskopravna ureditev glede mladoletnih storilcev je usmerjena v pomoč, vzgojo in prevzgojo, saj gre za osebe, ki so v postopku odraščanja in zato potrebujejo drugačno, in ne kazenskopravno obravnavo, je ocenila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi.
Jeseni bo po njenih besedah ministrstvo začelo s pripravo povsem novega zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Izsledki analiz pa ne kažejo potrebe po tem, da bi se nižala starost kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev. Ta je trenutno določena pri 14 letih, s čimer sledi mednarodnim standardom in priporočilom.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda pa je povedal, da ministrstvo vzgojnoizobraževalnim zavodom zagotavlja podporo z mrežo štirih strokovnih centrov, pristojnih za vzgojo in izobraževanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Osnovne šole pa lahko ministrstvo zaprosijo tudi za začasno dodatno strokovno pomoč in osebje.
Na zmanjšanje neželenih oblik obnašanja po besedah Felde vpliva dobra poučevalna praksa in ustrezno vodenje razreda. Dodaja, da so po epidemiji covida-19 v šolah okrepili število svetovalnih delavcev, kar se je izkazalo za koristno izboljšavo. Felda ocenjuje, da je zakonodajni okvir glede tega dober, okrepiti pa je treba izvedbeni del v šolah.
Notranje ministrstvo je sicer v odgovoru na poslansko vprašanje Anji Bah Žibert navedlo, da je bilo največ kaznivih dejanj s tega področja med leti 2018 in 2023 zaznanih v Ljubljani, in sicer 269. Sledijo Maribor s 123, Novo mesto s 64, Koper s 60, Velenje s 53, Celje z 52, Kranj s 40 in Piran z 32 obravnavanimi kaznivimi dejanji. V ostalih mestnih občinah je bilo primerov obravnavanih kaznivih dejanj 30 ali manj.
