Kljub številnim ukrepom za povečanje dostopnosti je stanje v zdravstvu alarmantno, opozarjajo pri varuhu človekovih pravic. Dostopnost zdravstvenih storitev mora biti zagotovljena vsem v vsakem trenutku, so poudarili. »Nujno je takojšnje ukrepanje,« so opozorili.
Posledice pomanjkanja kadra so že vidne v daljših čakalnih dobah, ugotavljajo v instituciji, ki jo do izvolitve novega varuha začasno vodi Ivan Šelih. Z zaskrbljenostjo spremljajo tudi dogajanje na ljubljanski urgenci. Pomanjkanje zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, bolničarjev in drugih je kritično, so ocenili pri varuhu. Ti kadri skrbijo tudi za najranljivejše skupine prebivalstva, torej otroke, starejše in osebe z različnimi oviranostmi, so izpostavili. »Zato je zanje nujno ustvariti stabilno, varno in urejeno delovno okolje, v katerem bodo motivirani za delo,« so zapisali.
Ne le število, ampak tudi organizacija dela
V Sloveniji nikakor ne bi smeli pristati na to, da bi trenutne razmere postale nova realnost, so jasni pri varuhu. Uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva je temelj zdravja celotne družbe, so poudarili. Pri tem ne gre le za zagotavljanje zadostnega števila zdravstvenega kadra, temveč tudi za organizacijo dela in transparenten plačni sistem, menijo pri varuhu. Dokler ta vprašanja ne bodo ustrezno rešena, je težko pričakovati izboljšanje razmer, so ocenili.
Ministrstvo za zdravje je sicer sporočilo, da je vzpostavilo nove modele financiranja ambulant, zagotovilo finančne spodbude in dodatne ambulante, vendar ti ukrepi zaenkrat niso odpravili težav, opažajo pri varuhu. V primeru dostopa do izbire družinskega zdravnika so se razmere z ukrepi v zadnjih letih celo slabšale, so spomnili. Pristojne so pri varuhu pozvali, naj uresničijo dolgoletna priporočila te institucije. Neukrepanje pomeni dodatno poglabljanje težav številnih ljudi, so kritični do razmer v javnem zdravstvu.
Na eni strani zaposlovanje, na drugi odhodi
Spomnimo, da se v zadnjih tednih in mesecih vrstijo opozorila o kadrovskih krizah, ki v različnih bolnišničnih okoljih vsakodnevno otežujejo delo. Kot smo poročali minuli teden, je začela kadrovska kriza spodnašati celo zdravljenje otrok z rakom. Že konec avgusta pa so bila v ospredju opozorila združenja Srebrna nit o neznosnih razmerah na ljubljanski urgenci. »Izgovori, da ni mogoče storiti ničesar, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov, medicinskih sester ali koga oziroma česa drugega, so nesprejemljivi,« so opozorili v združenju. V obeh primerih so razmere tesno povezane s pomanjkanjem zaposlenih v zdravstveni negi, ki pesti bolnišnične oddelke.
Število medicinskih sester se je od leta 2015 glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje sicer več kot podvojilo. Lani jih je v zdravstvu delovalo več kot 11.000. Kot opozarjajo v bolnišnicah, so kljub temu izgubljali osebje. V drugih delih zdravstva so se namreč odpirala nova delovna mesta, v zadnjem obdobju na primer v centrih za krepitev zdravja. Na tveganje, da bo prehajanje povzročilo kadrovsko osiromašenje obstoječih zmogljivosti, so odgovorili z večplastnimi ukrepi, so zatrdili na ministrstvu za zdravje. Med ukrepi, ki so jih našteli, je pogojevanje odpiranja novih zmogljivosti s predhodno zagotovljenimi kadrovskimi viri.
