Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki se bo moral prihodnji teden zagovarjati zaradi vložene interpelacije, je pod pritiski nekoliko pospešil razreševanje cele vrste odprtih vprašanj pri uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, ki jo spremljajo zamude in zapleti.
Na ministrstvu so predstavili dolgo pričakovane informativne izračune novih cen v domovih starejših in poseben kalkulator za njihov izračun, ki je na voljo na spletni strani ministrstva. Z njegovo pomočjo si lahko vsak stanovalec sam glede na individualne okoliščine izračuna, koliko bi plačeval po novem, če bi ostal v obstoječem sistemu (po zakonu o socialnem varstvu), in koliko, če bo prešel v sistem dolgotrajne oskrbe. Za izračun je ključen podatek, ali oziroma v kakšni višini prejema dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga ob prehodu v dolgotrajno oskrbo s podpisom osebnega načrta izgubi, pa tudi kakšen tip oskrbe in nastanitve ima.
Pravica do oskrbe v instituciji se bo uveljavila s 1. decembrom. Informativni izračuni kažejo, da oskrbovancem prinaša precej nižje cene, saj bodo odslej plačevali le za nastanitev in prehrano, za oskrbo v obsegu, kot jim bo priznana, pa ne več, saj se bo krila iz novega prispevka. Nobena cena za standardno namestitev (dvoposteljna soba s souporabo kopalnice brez balkona) ne bo višja od zagotovljene pokojnine (781 evrov). Cene bodo z novim sistemom tudi bolj pregledne in primerljive.
Rešitev za prevedbo je na mizi
Toda za to, da bi pravico dobili, bo ključna pravočasna prevedba obstoječih stanovalcev v nov sistem.
Ker centri za socialno delo še nimajo ustreznega informacijskega sistema, pač pa odločbe izdajajo ročno, je nemogoče pričakovati, da bi ob zamudi, ki je nastala že pri izdajanju odločb za oskrbo na domu, lahko pravočasno izdali še več kot 20.000 prevedbenih odločb. Dodatna težava je dejstvo, da številni stanovalci soglasja za prevedbo – ki je prvi pogoj za vstop v nov sistem, podati pa ga morajo najkasneje do konca novembra – ne morejo podati sami, urejanje skrbništva pa bi trajalo predolgo. Minister je pojasnil, da so v okviru posebne delovne skupine našli rešitve, vključno s področjem skrbništva, ki jih le še dokončno usklajujejo. Potrdil je, da se pripravlja poseben zakon, s katerim bodo na poenostavljen način avtomatsko prevedli vse, podrobnosti bodo znane v prihodnjih dneh.
Do zamud pri tej pomembni novi pravici ne sme priti. V nasprotnem primeru bo moral, kot je nedavno izpostavil predsednik vlade Robert Golob, minister Maljevac prevzeti politično odgovornost. Predsednik vlade in njegovi strategi so namreč ugotovil, da bi (ne)uspešnost uvajanja dolgotrajne oskrbe lahko resno ogrozila potencialni drugi mandat, zato se je v razreševanje problematike vpletel tudi predsednik vlade in doslej sklical že dva posveta z vpletenimi deležniki.
Do večmesečnih zamud je medtem že prišlo pri pravici do oskrbe na domu. Centri za socialno delo so doslej prejeli že več kot 4500 vlog in pripravili približno 1400 ocen. Potem ko so sredi septembra dobili novo navodilo, naj ne čakajo več na informacijski sistem, temveč začnejo odločbe izdajati ročno, so izdali nekaj deset odločb. Ko ima upravičenec enkrat v rokah odločbo, se lahko obrne na izvajalca v svojem lokalnem okolju in sklene osebi načrt. Šele ta je vstopnica do storitev. Ali in kje se te storitve že izvajajo, minister ni znal natančno odgovoriti. »Prve odločbe na terenu so, tudi prvi začetki izvajanj,« je odgovoril.
Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe kaže, da izvajalci niso vpisani v register še v približno 40 občinah, naj pa bi bili v večini teh občin že izbrani. Cilj ministrstva je, da bi bil sistem oskrbe na domu do konca leta dostopen ljudem v vseh občinah, a izvajalci opozarjajo, da bo zagotovitev storitev v praksi odvisna predvsem od kadrovskih zmožnosti.
Kaj že živi
V okviru sistema dolgotrajne oskrbe za zdaj torej dejansko živita le dve pravici, do oskrbovalca družinskega člana in e-oskrbe. V prvem primeru gre za pravico, ki se je, prav tako z zamudo, uveljavila že lani, a ni nova pravica, temveč nadgradnja prejšnje pravice do družinskega pomočnika. Ker oskrbovalci po novem prejmejo višje nadomestilo in imajo še nekatere druge ugodnosti, jih je do danes že približno 2000, med njimi so po novem lahko tudi upokojenci, kar zmanjšuje pritisk na institucionalno oskrbo oziroma pomoč na domu, kjer se soočamo z dolgimi čakalnimi vrstami in pomanjkanjem kadra.
Do e-oskrbe so po zakonu upravičeni tisti, ki so primarno upravičeni do oskrbe na domu oziroma starejši nad 80 let. Toda do zdaj so to pravico prejeli v glavnem tisti, ki so jo v okviru posebnega projekta prejemali že doslej, v nov sistem pa so bili prevedeni avtomatsko, sicer bi ob čakanju na odločbo prehodno izgubili storitev. Gre za približno 5000 ljudi. E-oskrbo izvaja Telekom, ki bo tako tudi med prvimi izvajalci, ki bodo prejeli izplačilo iz posebne blagajne za dolgotrajno oskrbo.
