»Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evopi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb na leto, največ na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji,« pravi nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Sloveniji največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom, ko so stari med 55 in 64 let. »Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralizo in pusti trajne posledice. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih, a ne vedno,« dodaja dr. Grgič Vitek.
Janezova zgodba
Kako nevaren je lahko klopni meningoencefalitis, je na lastni koži pred 20 leti izkusil Janez Zobec.
Med sprehodom v gozdu je dobil klopa, po dveh dneh je začutil otekanje bezgavk. Čez dva tedna je hudo zbolel, ni mogel več stati, treslo ga je in na eni strani zategovalo usta. Sledilo je zdravljenje na infekcijski kliniki, kjer je bil v kritičnem stanju – ne le, da je bil nepokreten, začeli so mu slabeti tudi srce in pljuča. Nato je sledila štirimesečna rehabilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Še danes ima zaradi ohromitve težave z desno stranjo telesa.
Prisluhnite Janezovi zgodbi
Po besedah mag. Klemna Grabljevca z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča na leto zaradi možganskih okvar po prebolelem klopnem meningoencefalitisu sprejmejo enega do dva bolnika. Običajno so težko prizadeti in odvisni od nege.
Ti bolniki imajo upočasnjeno psihomotoriko in okvaro kognitivnih funkcij – najpogosteje spomina, pozornosti in vidnoprostorske orientacije, težko požirajo, govorijo in razumejo sporočila, teže se gibajo, pojavljajo se tudi motnje vida, vonja in okusa. Vsem simptomom so običajno pridružene tudi bolečine v sklepih in mišicah.
»V procesu rehabilitacije bolnike vključimo v programe nevrofizioterapije, respiratorne fizioterapije, funkcionalne delovne terapije ter psihološke, logopedske in socialno-delovne obravnave. Zaradi predhodnega dolgotrajnega zdravljenja v intenzivnih enotah pa bolniki potrebujejo tudi dolgotrajno klinično prehransko podporo,« je povedal mag. Klemen Grabljevec z URI Soča.
Kot je pojasnil prof. dr. Franc Strle z UKC Ljubljana, se bolezen začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo, kar traja nekaj dni, potem se stanje izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev.
Podrobnosti o nevarnostih okužb in prednostih cepljenja
Cepljenje učinkovito in varno preprečuje KME
Do cepljenja, ki ga krije zdravstveno zavarovanje, so od letos upravičeni vsi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980, in vsi otroci, rojeni leta 2016 ali pozneje. Otroci morajo biti ob cepljenju stari več kot eno leto. Cepljenje proti KME se lahko opravi pri pediatru ali izbranem osebnemu zdravniku.
Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 % slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME, redno pa se cepi okrog 8 % prebivalcev, pravi dr. Grgič Vitek.
Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.
Klopi niso samo v gozdu, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu
Klopi se skrivajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a ga lahko dobimo tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 % in 5 % vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.
Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?
Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.
Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
