Na mizah poslancev se bo januarja znašel tudi predlog sprememb zakona o finančni upravi, ki je v javnosti sprožil številne polemike, saj v preiskavah davčnih prekrškov predvideva uporabo tajnih metod. Inšpektorji Finančne uprave RS (Furs) bi lahko ob sumu najhujših kršitev davčnih predpisov na vozila s spornim blagom tajno namestili sledilne naprave s sistemom GPS. Namestitev bi predlagal finančni inšpektor, odločitev pa bi sprejela oseba, ki bi jo za to pooblastil predstojnik. Da bi na finančni upravi odločali brez zunanjega nadzora, se marsikomu zdi sporno. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da bi bilo za preprečevanje morebitnih zlorab ustrezneje, če bi finančnim inšpektorjem zeleno luč dajalo sodišče. Aktualna vlada sicer želi s predlogom sprememb povečati učinkovitost delovanja finančne uprave.
Izogibanje plačilu trošarin udari po žepu državo
Na včerajšnji tiskovni konferenci na generalnem finančnem uradu so pojasnili, da bi s tem močno olajšali sledenje sumljivim pošiljkam, na primer pošiljki tobačnih listov na tovornjaku. Lani in letos so recimo zasegli skupno dobrih 86 ton tobaka. Skupna vrednost trošarin in DDV, za katere bi bila država prikrajšana v primeru prodaje na črno, presega 11,5 milijona evrov.
Problematične so predvsem pošiljke, ki pridejo v Slovenijo in na katerih piše, da bodo potovale naprej, vendar v resnici ne zapustijo Evropske unije, temveč se tu nato predelajo v tobačne izdelke. Tobačni listi namreč niso obremenjeni s trošarinami, rezan tobak in drugi tobačni izdelki pa so. Gre torej za izogibanje plačilu trošarin. V zakon so sicer zapisane nekatere varovalke, kot na primer, da mora biti sledilna naprava nameščena na zunanji strani vozila in da ne bodo zbirali osebnih podatkov voznikov, temveč bo sledenje vezano na blago.
Vodja sektorja za preiskave na Fursu Bojan Vodopivec je včeraj pojasnil, da bi sledilne naprave uporabljali izključno v finančnih preiskavah. »Že to krog uslužbencev zelo zoži, saj se finančna preiskava izvaja izključno na generalnem finančnem uradu, v sektorju za preiskave, kjer dela omejeno število zaposlenih. Samo ti bi lahko predlagali uporabo tega ukrepa,« je poudaril Vodopivec. Sledilnih naprav prav tako ne bi smeli namestiti, če bi bilo mogoče informacije pridobiti na drugačen način.
Podatke bi sproti brisali
Vodopivec je še dodal, da se podatki iz sledilnih naprav tudi ne bi smeli zbirati in obdelovati skupaj s podatki, ki bi jih finančni inšpektorji o fizičnih osebah zbrali na druge načine. »Predvideno je tudi brisanje podatkov. Če jih v določenem postopku ne bomo potrebovali, jih bomo enostavno pobrisali in jih torej ne bo v naši evidenci,« je poudaril. Ti podatki naj bi bili uničeni najpozneje v desetih dneh od njihovega nastanka.
Na vprašanje, kakšne bodo ob odsotnosti zunanjega nadzora interne varovalke za preprečevanje zlorab postopkov, pa je odgovorila direktorica uprave za nadzor na Fursu Damjana Slapar Burkat. Izpostavila je, da se že samo preiskavo uvede na predlog, pri čemer morajo biti za uvedbo izpolnjeni predpisani pogoji. »Predviden je sklep o uvedbi sledenja, kar pomeni, da odločitev ne bo v domeni enega človeka oziroma ene pooblaščene osebe. Evidentirali bomo uporabo, tako da tudi morebitna poznejša uvedba nadzora ne bo predstavljala problema.« Pravila glede novih pooblastil bodo prav tako opredelili v internih aktih.
Novela mora biti seveda še potrjena, izključeni niso niti amandmaji. V koaliciji naj bi sicer že pripravili popravek, po katerem bi o uporabi sledilne naprave odločal sodnik okrajnega sodišča, a je bila varovalka pospravljena z mize. Ministrstvo za finance je ocenilo, da bi nujna sodna odredba zmanjšala učinkovitost vodenja postopkov oziroma preiskav. Mnenja so glede tega različna. Informacijska pooblaščenka je prav tako opozorila na dilemo, ali bo v praksi res mogoče ločiti podatke o lokaciji blaga od podatkov o osebah.
