Generalni direktor zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da so se v prvih dneh aprila prijavili prvi ukrajinski iskalci zaposlitve s priznano začasno zaščito, trenutno naj bi jih bilo manj kot pet. Po njegovih besedah so se na prihod ukrajinskih beguncev začeli intenzivno pripravljati že marca. »Zbrali smo podatke delodajalcev, ki se zanimajo za njihovo zaposlitev, in se povezali z uradom vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Izdali smo obrazce in navodila v ukrajinščini, sestavili slovarček 500 najpogostejših slovenskih besed, obiskali nastanitvena centra v Logatcu in na Debelem rtiču ter begunce obvestili o možnostih zaposlitve,« je povedal Bobnar.
Damjana Košir, direktorica področja zaposlovanja na zavodu, je pojasnila, da zakon o uvedbi začasne zaščite, ki ga je vlada sprejela prejšnji mesec, ukrajinskim beguncem omogoča pravico do prostega dostopa do trga dela. »To pomeni, da se lahko v Sloveniji zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, prav tako se lahko vpišejo v evidenco brezposelnih oseb in koristijo vse storitve zavoda. Status traja eno leto in se lahko podaljša za največ dvakrat po šest mesecev,« je dejala.
Po besedah Koširjeve bodo za ukrajinske iskalce zaposlitve pripravili zaposlitveni načrt s poudarkom na delovnih izkušnjah. Vključili jih bodo v programe aktivne politike zaposlovanja, denimo usposabljanje na delovnem mestu za tujce, ter različne delavnice in tečaje slovenskega jezika. Državljani iz tretjih držav morajo namreč v letu dni od prijave v evidenci brezposelnosti opraviti izpit iz znanja slovenščine.
Na zavodu bodo pozorni na morebitne zlorabe
Ob obisku nastanitvenih centrov so na zavodu zaznali dva ključna izziva. Begunci praviloma nimajo dokazil o izobrazbi in večinoma ne govorijo angleško. A kot je dejala Koširjeva, so jim predstavniki delodajalskih združenj na sestankih dali vedeti, da so jim bolj kot izobrazba pomembne delovne izkušnje in motivacija za delo.
Na zavodu so povedali, da se je od začetka vojne v Ukrajini nanje obrnilo več delodajalcev pa tudi agencije za zaposlovanje, zbornice in združenja delodajalcev, ki so izrazili pripravljenost za zaposlitev razseljenih oseb iz Ukrajine ali pomoč pri njihovi integraciji na slovenskem trgu dela. Po ukrajinskih iskalcih zaposlitve najbolj povprašujejo v gostinstvu in turizmu, interes izražajo tudi v predelovalnih dejavnostih in kmetijstvu; nekateri iščejo različne strokovnjake. Kot je povedala Koširjeva, gre pri ukrajinskih beguncih predvsem za ženske in matere, iz cele palete različnih poklicev, od učiteljic in zdravnic do prodajalk.
Bobnar je zagotovil, da bodo pri posredovanju delavcev iz Ukrajine zelo pozorni tudi na morebitne zlorabe, tako med delodajalci, pri tem jim bo v pomoč seznam tistih z »negativnimi referencami«, kot tudi delavci. Ker je marsikateremu tujcu Slovenija le odskočna deska za Zahod, nameravajo še zlasti natančno preverjati izpolnjevanje pogoja 12 mesecev dela pri prvem delodajalcu.
Več kot polovica dolgotrajno brezposelnih
Brezposelnost v Sloveniji sicer še vedno upada. Ob koncu marca je bilo na zavodu registriranih 60.534 brezposelnih, kar je 6,6 odstotka manj kot februarja in 26,7 odstotka manj kot marca lani. Tako nizko raven brezposelnosti smo nazadnje imeli leta 2008. Še vedno pa vzbuja skrbi dejstvo, da je na zavodu več kot polovica dolgotrajno brezposelnih, med njimi takšnih brez izobrazbe, z duševnimi težavami in raznimi odvisnostmi, invalidov ... Neposredno naj bi bilo med vsemi, ki so prijavljeni na zavodu, zaposljivih le 17 odstotkov. x
