Povod za pripravo poročila je bil obravnavani primer domnevne diskriminacije, ko se gibalno ovirani devetošolec ni mogel vpisati na eno od gimnazij zaradi nedostopnosti šolskih prostorov. Po takratnih podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo srednjih šol, ki so imele zagotovljene vse pogoje za vključitev gibalno oviranih dijakov v izobraževalni proces, le četrtina, vendar je ministrstvo na podlagi zagovornikovih priporočil že predlani in lani izvedlo več deset projektov za zagotavljanje univerzalne dostopnosti in uporabnosti objektov srednjih šol. Zagovornik je nato septembra 2023 objavil tudi posebno poročilo o nedostopnosti objektov v javni rabi, ki je na podlagi samoocene upravljalcev pokazalo, da do zakonsko določenega roka približno četrtina objektov v javni rabi ne bo imela gradbenih prilagoditev, še precej več objektov pa bo še vedno brez tehničnih prilagoditev, zvočnih in svetlobnih indikatorjev ter informacij v ustreznih oblikah. »Proces urejanja dostopnosti je stihijski oziroma ga država ne vodi dovolj sistematično, za to tudi ni namenjenih dovolj sredstev,« je opozoril zagovornik Miha Lobnik.

Več širših vprašanj s področja dostopnosti, ki je pomembno za zagotavljanje enakih možnosti oseb z invalidnostmi, je v zadnjih letih obravnaval tudi varuh človekovih pravic, med drugim dostopnost centrov za socialno delo in sodišč. Slab zgled so, kot so analizirali lani, tudi prostori vlade in ministrstev, ki pomanjkljivo izpolnjujejo vrsto zakonskih zahtev. Med glavnimi težavami so neustrezni parkirni prostori za invalide, neustrezno označeni in težko dostopni vhodi, pomanjkljiva signalizacija za lažjo orientacijo oseb s senzornimi ovirami ter pomanjkanje prilagoditev v vertikalnih povezavah (dvigala, stopnice). Prav tako se večkrat zgodi, da niso izpolnjene zahteve za dostopnost sanitarij. Varuh Peter Svetina je predlagal oblikovanje delovne skupine, ki bi opravila analizo stanja in predlagala konkretne ukrepe, ter zagotovitev zadostnih sredstev za izvedbo ukrepov. Opozoril je, da nedostopnost objektov ne pomeni le tega, da oseba ne more vstopiti ali se gibati po objektih, temveč tudi, da ji je onemogočena zaposlitvena možnost v določenih institucijah ali kandidiranje za funkcije v javnih službah in organih.