Maja 1999, v času Drnovškove vlade, je državni zbor po večletnih mučnih usklajevanjih sprejel zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je začela delovati leto kasneje in bo maja praznovala 25-letnico. Poslanca Svobode Robert Janev in SD Jonas Žnidaršič (prvi je po stroki profesor športa, drugi pa gledališki igralec) sta v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o KGZS, s katerim namerava Golobova vlada zaradi Janeza Janše, čigar stranka si je popolnoma prilastila kmetijsko zbornico, odpraviti obvezno članstvo v njej. To najverjetneje pomeni konec zbornice, kajti poznavalci so prepričani, da kmetov, ki bi ji bili pripravljeni članarino plačevati prostovoljno, ne bo niti tisoč, medtem ko jih je imelo na zadnjih zborničnih volitvah, ki so bile oktobra lani, volilno pravico 110.218. K temu je treba prišteti še 1863 obveznih članov iz vrst pravnih oseb, to je kmetijskih podjetij, zadrug in verskih organizacij. Tudi teh zagotovo ne bo prav veliko na seznamu bodočih prostovoljnih članov KGZS.
Volitve bo urejal statut, ne več zakon
Zakon predvideva, da bodo sedanji obvezni člani z njegovo uveljavitvijo, to je petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, postali prostovoljni člani, po štirih mesecih pa bodo lahko izstopili iz KGZS, če bodo želeli. V tem primeru bo sedanjim voljenim članom zborničnih organov mandat predčasno prenehal, če bodo ostali prostovoljni člani, pa ga bodo lahko oddelali do konca, torej do jeseni 2028. Če bo državni zbor zakon potrdil v predlagani obliki, ga bodo za določitev zbornične članarine prvič uporabili za koledarsko leto 2026.
Način plačila in višino zborničnega prispevka, ki ga bodo plačevali prostovoljni člani, bo do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto določil svet zbornice. Predlagana zakonska novela postopek volitev v organe zbornice prepušča statutu, ki ga bo morala zbornica z novim zakonom uskladiti v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Statut bo določal tudi način sprejema v članstvo in prenehanje članstva oziroma izključitev iz njega, prav tako število članov sveta KGZS, ki je njen najvišji organ.
Zgledovali so se po Avstriji, ki sta jo poslanca prezrla
V zakonu je tudi prikaz zbornične organiziranosti v Franciji, Nemčiji in Danski. V prvi različici, ki jo je Svoboda koalicijskim partnerkam izročila v začetku tega tedna, je bila namesto Francije prestavljena ureditev v Avstriji, kar je bolj logično, saj se je Slovenija pri organiziranju kmetijske zbornice konec 90. let prejšnjega stoletja zgledovala po Avstriji, kjer so razmere v kmetijstvu bolj primerljive s slovenskimi, kot to velja za Francijo.
Pokojni dr. Franc Zagožen, ena največjih avtoritet, kar jih je imelo slovensko kmetijstvo, je leta 2006, ko sta se Nova Slovenija in SDS zavzemali za prostovoljno članstvo v kmetijski zbornici, za Dnevnik dejal: »Prostovoljno članstvo pomeni ukinitev zbornice, zato naj tisti, ki jo želijo ukiniti, to povedo s temi besedami, da bomo vsi vedeli, pri čem smo.«
»Zgledovali smo se po Avstriji. Tam ima vsaka dežela svoj zakon o kmetijski zbornici, ki se med seboj nekoliko razlikujejo, toda o tem, kdo je obvezni član, so si enotni. Prag, kakršnega smo uzakonili leta 1999, je takšen kot v Avstriji. Veliko je bilo razprav, da je prenizek. Hoteli so bistveno višjega, s čimer bi izločili večino članov v najbolj kmetijskih regijah. Zbornica je in bo potrebna takšna, kot je. Slovenija je premajhna, da bi imela zbornico po regijah. Francija jih ima po departmajih, toda Francija je velika za dvajset Slovenij. Mislim, da zakon o KGZS vsaj v grobem omogoča dobro delovanje zbornice, ki je v največji meri odvisno od tistih, ki jo vodijo, nekaj pa tudi od vlade. Javnopravno zastopstvo je najboljša oblika zborničnega organiziranja za naše razmere za vsa področja, tako za gospodarstvo kot za obrt in kmetijstvo. V primeru prostovoljnega članstva si bodo v gospodarski zbornici morda lažje opomogli, obrtniki že težje, kmetje pa nikoli. KGZS lahko svoje članstvo zastopa zgolj, če je članstvo obvezno, javnopravna pooblastila pa ima lahko le, če zastopa vse kmete. Zato upam, da obveznega članstva v KGZS ne bodo ukinjali,« je leta 2007 za Dnevnik poudaril dr. Zagožen. Ob omenjenem poslanskem zakonu se najverjetneje obrača v grobu...
