Finančna uprava je konec maja v drugem svežnju informativne izračune dohodnine razposlala skupaj 587.537 zavezancem. Od tega bo 86.269 zavezancev moralo dohodnino doplačati, 384.839 jih bo dobilo vračilo, 116.429 informativnih izračunov pa je brez vračila ali doplačila dohodnine. V tej tranši bo skupaj za 39.713.248 evrov doplačil in 259.026.552 evrov vračil. Povprečni znesek doplačila znaša 460, povprečni znesek vračila pa 673 evrov.
Tako kot v lanskem letu, so tudi letos informativni izračuni dohodnine izdani vsem zavezancem, ki so imeli v preteklem letu kakršenkoli dohodek, ki se šteje v letno osnovo za odmero dohodnine, ne glede na znesek dohodka. Informativni izračun lahko zavezanci pogledajo na mobilni aplikaciji eDavki. Tisti, ki se z prejetim informativnim izračunom ne strinja, ima rok za ugovor do 30. junija. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 31. julij, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na njihov transakcijski račun do 28. julija.
Uveljavitev davčne olajšave
Davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane večina ljudi dobro pozna in tudi uveljavlja. Na podoben način pa si lahko znižamo tudi osnovo za obračun dohodnine z individualnim varčevanjem v pokojninskih skladih. Vplačila v pokojninske sklade v okviru individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) namreč v Sloveniji država spodbuja s posebno olajšavo in zato nam tudi ta vplačila znižujejo osnovo za dohodnino. To pomeni, da dobimo del vplačila nazaj pri poračunu dohodnine oziroma se nam zniža samo doplačilo. Velja takrat, ko davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vrednost vračila je odvisna od dohodninskega razreda, zato bi na primer zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki bi med letom vplačal 2000 evrov v pokojninski sklad, prihodnje leto pri dohodnini nazaj prejel 50 odstotkov vplačila, se pravi 1000 evrov, celotno vplačilo 2000 evrov pa bi imel na svojem varčevalnem računu, kjer je naloženo v izbranem pokojninskem skladu. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika vlaganja v Sloveniji. Najvišje vplačilo, ki se upošteva pri znižanju dohodninske osnove, je 5,84 odstotka letne bruto plače zaposlenega in ne več kot 2903 evre na leto, seveda pa lahko vplačamo tudi več, le pri znižanju dohodnine se nam ne upošteva.
Davčno olajšavo znižanja dohodnine lahko izkoristijo tudi tisti zaposleni, ki jim podjetja že financirajo pokojninske načrte. V tem primeru lahko sami doplačajo razliko med premijo podjetja in maksimalno višino davčne olajšave.
Ob turbulentnih časih na finančnih trgih je tovrstna davčna olajšava še posebej zanimiva, saj se lahko iskreno vprašamo, kje bomo našli na finančnih trgih naložbo, ki nam bo v manj kot letu dni prinesla takšen donos, in to brez tveganja, saj je olajšava zakonodajno določena. Za izračun davčne olajšave za različne plače so v Pokojninski družbi A razvili brezplačno mobilno aplikacijo ePokojnina, s katero si lahko vsak izračuna davčno olajšavo za svojo plačo in koliko lahko privarčuje do upokojitve. Aplikacija je na voljo brezplačno na www.pd-a.si.
Drugi pokojninski steber
Od leta 2001 obstaja tako imenovani drugi pokojninski steber v Sloveniji, ki ga predstavljajo pokojninski skladi in je namenjen dodatnemu varčevanju za obdobje upokojitve. Danes za dodatno pokojnino varčuje že več kot polovica vseh zaposlenih v Sloveniji, ki so privarčevali skupaj že več kot tri milijarde evrov. To pomeni, da bo imel v prihodnje vsak drugi zaposleni v pokoju poleg javne še dodatno pokojnino. Glavna razlika med prvim javnim pokojninskim stebrom in drugim pokojninskim stebrom je v tem, da ima v drugem stebru vsak svoj varčevalni račun, ki je izključno njegova last, in ti prihranki se vlagajo vse do upokojitve, če pride do smrti pred upokojitvijo, pa se izplačajo dedičem, tako da v primeru najhujšega poskrbimo tudi zanje. Pomembna razlika je tudi, da je prvi pokojninski steber javen in ga upravlja država, drugi pokojninski steber pa upravljajo zasebne pokojninske družbe in zavarovalnice. Od leta 2016 lahko zaradi nove zakonodaje pokojninske družbe upravljajo prihranke tudi v tako imenovanih skladih življenjskega cikla, ki imajo večje deleže delnic in so po sestavi bolj dinamični. Varčevalci imajo tako na izbiro tri sklade z različnim naložbenim profilom – od dinamičnih delniških skladov do konservativnih zajamčenih skladov z garancijo glavnice in zajamčenega donosa, med varčevanjem pa lahko sklad tudi enkrat na leto brezplačno zamenjajo.
Tisti, ki se z prejetim informativnim izračunom ne strinja, ima rok za ugovor do 30. junija. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 31. julij, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na njihov transakcijski račun do 28. julija.
Davčno olajšavo znižanja dohodnine lahko izkoristijo tudi tisti zaposleni, ki jim podjetja že financirajo pokojninske načrte.
