Po nujnem postopku sprejet zakon, ki ureja izplačilo zimskega regresa in zimskega dodatka za upokojence ter prenavlja sistem normirancev, je prav zaradi sporne kombinacije treh različnih področij v enem omnibus zakonu spravil v nekoliko neroden položaj tako opozicijo kot delodajalce.
Podtaknjeni normiranci
Opozicija zakonu kljub več kritikam na račun »vladne slaščičarne«, ekonomske nevzdržnosti, pravne zmede in ustavne vprašljivosti nazadnje ni nasprotovala. Da je bila vladna odločitev, da v zakon naknadno uvrsti tudi ureditev pogojev za normirance, spreten manever, ugotavljajo tudi delodajalci, ki spremembi pri normirancih vsebinsko ne nasprotujejo. Vlada je namreč pogoje za normirance po tem, ko jih je zaostrila, ponovno razrahljala. Na ta način je hkrati preskočila oziroma prehitela v parlamentarni postopek že vložen podoben predlog opozicijske NSi v noveli zakona o dohodnini.
Z v zakon »podtaknjenimi« normiranci pa je zapletla tudi možnost morebitnega referenduma oziroma poskusa, da se na ta način uveljavitev zakona zavleče. Nekoliko bi jo sicer lahko zavlekel tudi morebitni veto državnega sveta. Toda ker je komisija državnega sveta za gospodarstvo predlog zakona kljub kritikam podprla, veta državnega sveta morda sploh ne bo. Tudi če bi bil, je ponovna potrditev v državnem zboru zagotovljena.
Delodajalska združenja, ki so predlagala, da bi bil regres prostovoljen in davčno ugodnejši, v obveznosti izplačila pa vidijo »šolski primer predvolilnega darila na tuje stroške«, preigravajo in tehtajo različne pravne možnosti ukrepanja, vključno s pobudo za razpis naknadnega referenduma, za kar bi morala skupina volilcev v prvi fazi zbrati 2500 podpisov. Ob tem se zavedajo, da bi državni zbor najverjetneje izglasoval sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o zakonu prav zato, ker ta ureja tudi obdavčitev normirancev, referendum o zakonih o davkih pa ni dopusten. Pobudniki bi nato lahko vložili pritožbo na ustavno sodišče, sklicujoč se na dejstvo, da zakon ureja tudi področja, o katerih je referendum dopusten.
Da so v zakon, ki bi sicer lahko bil predmet referendumskega odločanja, vključene tudi določbe, ki bi morale biti iz njega izvzete, saj sicer lahko pride do ustavnopravno nedopustnega položaja, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Odločitev državnega zbora bi bila tako v obeh primerih (če bi referendum dopustil ali ne) ustavnopravno sporna.
Ob takšnem scenariju se zakon do odločitve ustavnega sodišča glede morebitne pritožbe ne bi uveljavil. Šlo bi torej za manever zavlačevanja, vendar se delodajalci takšnih igric verjetno ne bodo šli. Vlada bi namreč izplačilo zimskega regresa v tem primeru lahko uredila tudi v drugem, posebnem zakonu, če bi bil izplačan še bližje volitvam, pa bi vladi s tem naredili zgolj uslugo. Prav tako ne želijo iti proti ljudem, ki regres zdaj pričakujejo in bi poteze delodajalcev lahko napačno razumeli, nam je dejal generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Danijel Lamperger.
Hkrati bi bila ob odlogu lahko ogrožena pravočasna uveljavitev sprememb pri normirancih in izplačilo zimskega dodatka upokojencem do 19. decembra 2025.
Podjetjem v težavah je treba olajšati izplačilo
Čeprav jim je vlada enostransko in skorajda čez noč naložila dodatno obveznost, kar je v nasprotju s predvidljivostjo in lahko podjetjem poslabša njihov položaj ter konkurenčnost, delodajalci, sodeč po nekaterih odzivih, z vlado torej verjetno ne bodo šli na nož. Kot napoveduje Lamperger, pa bodo med drugim vztrajali pri oblikovanju vseh možnih ukrepov, da se ublaži posledice za podjetja v težavah oziroma se jim olajša zagotovitev likvidnih sredstev (na primer z možnostjo najetja kratkoročnih brezobrestnih kreditov).
Zakon sicer predvideva dve izjemi od splošnega določila, da mora biti regres v višini polovice minimalne plače izplačan do 18. decembra letos oziroma najpozneje naslednji delovni dan po uveljavitvi zakona. Delodajalec, ki letos ni izplačal dobička, nagrad poslovodstvu, kupil lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, lahko eno četrtino zimskega regresa za leto 2025 izplača do 18. decembra 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026. V primeru nelikvidnosti je zimski regres lahko izplačan najpozneje do 31. marca 2026.
Na mizi delodajalcev je tudi možnost vložitve zahteve za ustavno presojo zakona in njegovo zadržanje, tako zaradi spornega načina sprejemanja kot zaradi vsebine. Ne izključujejo pa niti možnosti izstopa iz ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kjer so zaradi več vladnih kršitev pravil o delovanju ESS začasno prekinili svoje aktivnosti, a so se o tem z vlado še pripravljeni pogovarjati.
