Vstop evropskega poslanca Milana Brgleza v predsedniško volilno tekmo je močno vplival na odločanje volilcev, koga bi volili za predsednika, ni pa spremenil samega vrha lestvice najbolj priljubljenih kandidatov. Tam ostaja poslanec SDS Anže Logar, Brglez, sicer skupni kandidat Socialnih demokratov in Gibanja Svoboda, se je takoj po nominaciji prebil na tretje mesto, na drugem pa vztraja odvetnica Nataša Pirc Musar.
V tokratno javnomnenjsko anketo o volilnih namerah smo že lahko vključili vse dejansko prijavljene predsedniške kandidate, poleg Milana Brgleza še kandidata Levice Miho Kordiša, z anketnega vprašalnika pa se je moral umakniti Ivo Vajgl, ki po napovedani kandidaturi njej v podporo ni zbral zadostnega števila podpisov volilcev.
Anketni rezultati ne dopuščajo dvoma, da bo Anže Logar zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev, a tudi ne, da bo v drugem volilnem krogu izgubil. Namero, da bodo volili zanj, je tokrat izrazilo dobrih 28 odstotkov anketirancev, kar mu trenutno – in potem ko izločimo dobrih 16 odstotkov neopredeljenih – obeta 37-odstotni volilni izkupiček v prvem krogu.
Logarju najbližje je Nataša Pirc Musar, ki za najmočnejšim desnim kandidatom zaostaja za pet odstotnih točk (26 odstotkov opredeljenih). Približno tolikšna je tudi razdalja med njo in Milanom Brglezom, za katerega bi po trenutnih rezultatih glasovalo 23 odstotkov že opredeljenih volilcev, ki se bodo tudi udeležili volitev. Vprašanje torej ni, ali bo Pirc-Musarjeva ali Brglez v prihodnjem mesecu dni s prvega mesta izpodrinil Logarja, vprašanje je, ali bo Brglezu uspelo, da v tem času nadoknadi zaostanek za tekmico z istega dela političnega zemljevida in se nato 13. novembra v drugem krogu volitev pomeri z Anžetom Logarjem. V takem drugem krogu bi Milan Brglez zmagal, a zmagala nad Logarjem bi tudi Nataša Pirc Musar, še nekoliko močneje kot Brglez.
Tokrat smo prvič v anketni vprašalnik za predsedniške volitve poleg običajnega vprašanja, koga boste volili, in vprašanja, koga bi volili, če bi morali izbirati le med dvema kandidatoma, vključili še vprašanje, koga izmed naštetih kandidatov zagotovo ne boste volili? Anketirancem pa smo našteli le imena tistih treh kandidatov, ki imajo stvarne možnosti za preboj v drugi krog volitev: Anžeta Logarja, Natašo Pirc Musar in Milana Brgleza. Rezultati kažejo, da ima Anže Logar sicer najbolj enoznačno volilno podporo, saj mu 80 odstotkov vseh njegovih glasov namenjajo volilci SDS, domala 15 odstotkov pa volilci Nove Slovenije, po drugi strani pa ima kot član SDS tudi najvišjo stopnjo odbojnosti – 40 odstotkov anketirancev je v izboru med tremi kandidati navedlo, da ga zagotovo ne bo volilo. Ta razmerja niso presenetljiva, saj javnomnenjske ankete stalno kažejo, da ima SDS najzvestejše volilno telo, njeni politiki pa izrazito delijo javno mnenje: del javnosti jih odločno podpira, del javnosti pa jih enako odločno zavrača. Anže Logar bo na volitvah izgubil tudi zato, ker ima stranka, ki ji pripada, zelo omejen politični doseg.
Bolj zanimiva je odbojnost Logarjevih neposrednih tekmecev: Nataše Pirc Musar med navedeno trojico zagotovo ne bi izbralo 29 odstotkov vprašanih, Milana Brgleza 19 odstotkov. Brglez je torej manj odbojen od Pirc-Musarjeve, pri čemer pa rezultati kažejo, da so volilci desnosredinskih strank slednjo pogosteje navajali kot svojo volilno neizbiro kot volilci levosredinskih strank. Tudi sicer je mogoče opaziti, da Nataša Pirc Musar za zdaj bolj uspešno nagovarja volilce levice (in ženske) kot Milan Brglez, česar ne potrjujejo le rezultati križanj po politični preferenci anketirancev, ampak tudi rezultati odgovorov na vprašanje, koga bi volili, če bi morali izbirati med kandidatoma Natašo Pirc Musar in Milanom Brglezom (k 22-odstotnemu deležu tistih, ki so na to vprašanje odgovorili z »nobenega«, so največ prispevali volilci desnosredinskih strank). V drugem krogu volitev bi torej Pirc-Musarjeva premagala Brgleza, vendar pa tega volilnega spopada ne moremo pričakovati. Realno pa je, da se v drugem krogu volitev z Anžetom Logarjem pomeri ali Milan Brglez ali Nataša Pirc Musar. Kot napovedujejo rezultati izbiranja najprimernejšega med dvema kandidatoma, bo v vsakem primeru zmagal kandidat levega dela političnega spektra.
Sočasno z Milanom Brglezom je v volilno tekmo vstopil tudi poslanec Levice Miha Kordiš – stranka ga je nominirala po tem, ko se je odločila, da se bo v prvi volilni krog podala z lastnim kandidatom in se ne bo pridružila Socialnim demokratom in Gibanju Svoboda pri podpori Brglezu. Njen kandidat, ki je ob tokratnem merjenju prejel le poldrugi odstotek glasov, kar je precej manj, kot jih je na spomladanskih volitvah prejela njegova stranka, ne more računati na vidnejši rezultat v predsedniški volilni tekmi. Bodo pa imeli volilci Levice, stranke, ki nagovarja petodstotni delež volilnega telesa, pomembno vlogo že v prvem krogu volitev, saj bodo odločali o tem, ali bosta v drugi krog vstopila Nataša Pirc Musar in Milan Brglez. Ker je odgovor na to vprašanje že tudi odgovor na vprašanje, kdo bo prihodnji predsednik republike, se zdi, da je Levica z nominacijo svojega kandidata dilemo le še dodatno zapletla, Milanu Brglezu pa zagotovila kakšen dodaten siv las, saj je protikandidatka prepoznana kot bolj leva od njega.
Tako kot je Anže Logar nesporno prepoznan kot bolj desni od Janeza Ciglerja Kralja. Kandidat krščanskih demokratov je sicer v primerjavi z zadnjim merjenjem svoj položaj izboljšal za 50 odstotkov, vendar pa je njegova 3,3-odstotna podpora še vedno prenizka, da bi volilci, ki se odločajo za Logarja, premišljevali, ali se odločajo prav.
Tudi pri Janezu Ciglerju Kralju je torej – tako kot v primeru Mihe Kordiša in Levice – izkazana volilna podpora nižja, kot sicer znaša podpora njegovi stranki, Novi Sloveniji.
To torej pomeni, da volilni pristaši obeh strank, tako Levice kot NSi, izrekajo nezaupnici vodstvoma svojih strank, ki sta kandidate določili v nasprotju z njihovimi prevladujočimi volilnimi preferencami.
Da se bodo udeležili predsedniških volitev 23. oktobra, je zatrdilo 64 odstotkov respondentov.
