Na uredništvu Dnevnika že dobre tri tedne čakamo na pojasnila ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in v. d. direktorice direkcije za vode Neže Kodre o tem, kako je potekal izbor projektov in občin, ki si bodo razdelile 335 milijonov evrov evropskih sredstev za protipoplavne ukrepe. Včeraj smo naposled prejeli odgovor ministrstva, ki se glasi takole: »Neposredno spodbujeni prav s časopisno objavo v Dnevniku in procesom priprave odgovorov na postavljena vprašanja smo ugotovili, da o izvedbi nekaterih postopkov aktualna ekipa na ministrstvu nima vseh potrebnih informacij. Zato je minister 31. marca sprožil izredni notranji revizijski pregled.« Po našem poročanju, da razdeljevanje dobrih 300 milijonov evrov poteka mimo nekaterih predpisanih meril, in vrsti novinarskih vprašanj, ki smo jih posredovali ministrstvu in direkciji, pristojni torej ugotavljajo, da pravzaprav ne vedo, kako in zakaj so bile sklenjene pogodbe z občinami, ki bodo podlaga za porabo teh sredstev. Kako so bile izbrane občine, s katerimi je ministrstvo lani sklenilo pogodbe, naj bi zdaj ugotavljali z revizijo.

Odgovore bodo iskali tri mesece

Hkrati s tem na ministrstvu za naravne vire in prostor, priznavajo, da ne znajo odgovoriti na celo vrsto naših novinarskih vprašanj. Med drugim: zakaj niso objavili javnega povabila občinam, kjer so območja pomembnega vpliva poplav, kot to določa načrt za okrevanje in odpornost (NOO); kako so občine povabili in jih izbrali, če jih niso povabili in izbrali preko javnega povabila; kakšen je bil izbirni postopek; ali je o izboru prejemnikov sredstev na primer odločala kakšna komisija (če da, kdo so bili njeni člani); kdo je sprejel odločitev o tem, da javnega povabila ne bo, in kdo je sprejel odločitev o tem, katere občine bodo izbrane; ali je te odločitve sprejel nekdanji direktor direkcije za vode Roman Kramer, ki je lani podpisal pogodbe oziroma sporazume z občinami … In ne nazadnje: ali so o vsem tem obvestili evropsko komisijo, s katero naj bi sodelovali pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Odgovorov na ta vprašanja, kot rečeno, doslej nismo dobili.

Da se nameravajo konkretnim odgovorom na naša vprašanja izmikati še naprej – in to celo še tri mesece – pa so na ministrstvu nakazali tudi v zadnjem odzivu. »Dokler rezultati pregleda (izrednega notranjega revizijskega pregleda, op. p.) ne bodo znani, predvidoma traja tak pregled tri mesece, ministrstvo ne more zagotoviti vseh zahtevanih informacij, ne želimo pa vam ali vaši hiši posredovati pomanjkljivih ali celo neverodostojnih podatkov oziroma netočnih informacij, kar bi bilo v nasprotju z zakonom o medijih. Zavezujemo se, da bomo takoj, ko bodo podatki revizije dostopni, situacija pa nedvoumno jasna, obvestili tako vas kot tudi vso ostalo zainteresirano javnost,« so zapisali.

Namesto da bi vsebinsko odgovorili na naša vprašanja, so nas na ministrstvu v minulih tednih skušali odpraviti z vsebinsko praznimi trditvami, kot »ministrstvo in direkcija nikakor nista po svoje izbirala projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, temveč je bil v ozadju celoten proces, o čemer smo sproti obveščali evropsko komisijo«. A prav »celoten proces«, na katerega se v izjavi sklicujejo, je tisto, česar nam ob tem niso pojasnili. Še posebej absurdno je tudi, da ob vsem tem izpostavljajo svojo zavezanost transparentnosti. »Tako ministrstvo za naravne vire in prostor kot direkcija za vode si prizadevata za transparentnost na vseh področjih, zato bomo preverili pravilnost izvedbe postopkov,« so nam zatrdili. Poudarili so tudi, da so bili »ukrepi in sami postopki oblikovani v letih 2020 in 2021«, torej v času prejšnje vlade Janeza Janše in okoljskega ministra Andreja Vizjaka, kar sicer drži, vendar pa drži tudi, da sta nova ministra Bojan Kumer in Uroš Brežan vodenje teh ukrepov po zamenjavi vlade prevzela – s tem pa sta prevzela tudi odgovornost za vodenje sicer že začetih naložb.

Spomnimo, začetek zgodbe s protipoplavnimi naložbami sega v lansko pomlad, ko je direkcija za vode s 34 slovenskimi občinami sklenila sporazume o skupni izvedbi investicij, ki bodo financirane s 335 milijoni evrov evropskih sredstev. A direkcija občin, s katerimi je sklenila te sporazume, ni izbrala preko javnega povabila, kot to predvideva načrt za okrevanje in odpornost. Prav tako ne na direkciji ne na ministrstvu do danes niso pojasnili, kako so te občine izbrali, če jih niso izbrali preko javnega povabila. Naša analiza je pokazala tudi, da je med izbranimi 34 občinami kar 15 takih, kjer sploh ni območij pomembnega vpliva poplav, kar je eden od kriterijev, ki jih v zvezi s temi naložbami določa načrt za okrevanje in odpornost.

Molčeči tudi na uradu za NOO

Na ministrstvu za naravne vire in prostor ter na direkciji za vode sicer niso edini, ki so bili v zadnjih tednih skopi z odgovori. Na urad za okrevanje in odpornost, kjer naj bi bdeli nad izvajanjem našega načrta za okrevanje, smo prav tako že pred dvema tednoma naslovili prva novinarska vprašanja, na katera vse do včeraj nismo prejeli nobenega odgovora. Včeraj, kmalu zatem, ko smo prejeli odgovor ministrstva za naravne vire in prostor, so nam naposled le odgovorili: »Ministrstvo za naravne vire in prostor, pristojno za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, nas je nedavno obvestilo, da je pristopilo k pregledu predhodnih postopkov. Pozvali smo jih, da nas obvestijo o zaključkih pregleda in morebitnem vplivu na izvajanje naložbe v okviru NOO. Na temo izvajanja ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v okviru NOO je v prihodnjih dneh predviden delovni sestanek s predstavniki evropske komisije.«

A tudi na uradu za okrevanje in odpornost, ki ga vodi Josip Mihalic, so se ob tem izognili konkretnim odgovorom na naša vprašanja. Niso nam namreč odgovorili, kako kot organ, ki je pristojen za spremljanje in usklajevanje izvajanja naložb iz načrta za okrevanje in odpornost, komentirajo dejstvo, da direkcija za vode v postopku izbire projektov, ki se bodo financirali iz NOO, ni objavila javnega povabila občinam; kako komentirajo dejstvo, da je direkcija pogodbe sklenila s 15 občinami, kjer območij pomembnega vpliva poplav sploh ni; ali je direkcija s tem po njihovi oceni prekršila kriterija oziroma predvideni postopek; ali so preverili, kako je direkcija izbirala občine, če jih ni izbrala preko javnega povabila, in kaj so ugotovili … Namesto odgovorov na ta vprašanja smo ponovno prejeli splošen odgovor s sklicevanjem na uvedbo izredne notranje revizije.

Kaj pravijo šefi v Bruslju?

Ker od pristojnih nismo dobili konkretnih odgovorov na naša vprašanja, smo se obrnili na institucijo, ki odloča o izplačilu milijonov za protipoplavne naložbe Sloveniji – evropsko komisijo. Tiskovna predstavnica komisije Veerle Nuyts nam je dejala, da tekočih razprav z državami članicami v zvezi z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost na komisiji ne komentirajo. A kot je nakazala, bodo na komisiji način izvedbe konkretne naložbe podrobno preučili, ko jim bo Slovenija poslala zahtevek za izplačilo (za zdaj naša država zahtevka za izplačilo za to naložbo še ni poslala, saj so protipoplavni projekti še v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj). »Kar zadeva postopek, ima komisija po prejemu zahtevka za izplačilo dva meseca časa, da ga oceni, preden pošlje svojo predhodno oceno ekonomsko-finančnemu odboru,« nam je povedala in dodala, da ima odbor nato en mesec časa, da predloži svoje pripombe.

Glede kriterijev, ki jih morajo izbrani protipoplavni projekti izpolnjevati, pa je Veerle Nuyts med drugim izpostavila zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. »Projekti morajo prispevati k zmanjšanju poplavne ogroženosti na opredeljenih območjih pomembnega vpliva poplav v skladu z 2. členom 5(1) direktive o poplavah,« je navedla. To je pomembno, saj se na ministrstvu in direkciji trenutno izmikajo s pojasnili prav glede izpolnjevanja tega kriterija.

»Komisija bi nam lahko
vzela denar«

Strokovnjakinja za črpanje evropskih sredstev s fakultete za družbene vede Maja Bučar meni, da bi nam evropska komisija zaradi »kreativnosti« ministrstva oziroma direkcije pri izvajanju naložbe lahko vzela denar. »Če bodo znali pristojni svoje ravnanje komisiji dobro utemeljiti – in očitno so prepričani, da ga bodo – potem ne bo problema. Če tega ne bodo znali in če bo komisija podrobno preverjala vse te kriterije, potem pa tega denarja ne bo,« nam je dejala.

Osrednji problem, ki ga pri nas trenutno imamo z načrtom za okrevanje in odpornost tako v zvezi s protipoplavnimi kot mnogimi drugimi naložbami in reformami, so sicer po njenih besedah kratki časovni roki. »Poznavajoč siceršnje težave Slovenije pri črpanju evropskih sredstev, predpostavljam, da je bil primarni motiv ministrstva in direkcije pri izbiri naložb izvedljivost v dani časovnici, s čimer so hoteli zagotoviti, da bomo sredstva počrpali,« pravi profesorica. Povedano drugače, projekti oziroma občine so bile po njeni oceni verjetno izbrane glede na izvedljivost projekta (tudi na račun izpolnjevanja strokovnih kriterijev). A na to bi morali, kot pravi Maja Bučar, pristojni misliti že pri sami pripravi načrta za okrevanje in odpornost, kjer smo si merila v sodelovanju s komisijo pravzaprav sami predpisali, ne pa šele pri izvedbi. »Na izvedljivost projektov bi morali misliti že takrat, ko so se postavljali pogoji. Takrat bi verjetno lahko recimo rekli, da bodo imele te in te občine prioriteto, ampak če se izkaže potreba, da se nekaj regulira v občinah, ki se neposredno ne nahajajo na območjih pomembnega vpliva poplav, pa se lahko vključijo tudi te,« je ponazorila.

Zdaj je torej vse odvisno od natančnosti nadzora evropske komisije in argumentacije naše vlade. In če bo evropska komisija od nas zahtevala pojasnila, vlada oziroma pristojno ministrstvo in direkcija pa izpolnjevanja meril ne bosta znala zadovoljivo pojasniti? »V tem primeru bi nam lahko vzeli denar oziroma zmanjšali našo pravico do črpanja sredstev,« še pravi Maja Bučar.

 

Javno povabilo občinam naj bi predstavljalo tri leta staro elektronsko sporočilo?

Na ministrstvu za naravne vire in prostor ter direkciji za vode, kjer po eni strani ne odgovarjajo na naša vprašanja, po drugi strani pa zdaj celo trdijo, da odgovorov nanje ne poznajo, so se na naše poročanje sprva odzvali z zahtevo za popravek, pri tem pa so zanikali kar lastne navedbe oziroma navedbe direkcije za vode.

Med drugim jih je namreč pri našem poročanju zmotila navedba, da direkcija za vode ni izvedla javnega povabila občinam, kjer so območja pomembnega vpliva poplav, pa čeprav so nam to informacijo sprva skupaj z direkcijo potrdili kar sami. »Za izbor investicij za zmanjševanje poplavne ogroženosti ni bilo izvedenega javnega povabila občinam,« se glasi skupni odgovor direkcije in ministrstva, ki smo ga v prispevku tudi citirali. A nato so si glede tega, kako je potekal izbor občin, na ministrstvu očitno premislili, saj so prav to navedbo v zahtevi za popravek zanikali. Napisali so: »Zapis odločno zavračamo, saj je takratni MOP, zdaj ministrstvo za naravne vire in prostor, vse občine pozval k oddaji pobud za izvedbo protipoplavnih ukrepov za pripravo načrta za zmanjševanje poplavne ogroženosti 2023–2027 (NZPO) po elektronski pošti, in sicer 9. decembra 2020. NZPO je služil kot osnova za nabor potencialnih ukrepov za financiranje v projektu NOO.«

Povedano drugače: na ministrstvu so skušali v zahtevi za popravek funkcijo javnega povabila občinam za razdelitev sredstev iz načrta za okrevanje pripisati dopisu, ki so ga po elektronski pošti poslali pred tremi leti. A ker je bil e-mail občinam, na katerega se sklicujejo, poslan decembra 2020, to hkrati pomeni, da je bil poslan približno pet mesecev prej, preden je vlada slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki omogoča omenjene naložbe, sploh potrdila. Poleg tega je bil dopis poslan vsem slovenskim občinam, ne pa zgolj tistim, kjer so območja pomembnega vpliva poplav, ki jih kot ustrezne naslovnike vabila opredeljuje načrt za okrevanje in odpornost. In ne nazadnje, tako iz pojasnila ministrstva kot iz samega dopisa z decembra 2020, ki smo ga neuradno pridobili, je razvidno, da je bil dopis poslan s povsem drugim namenom – to je z namenom zbiranja informacij o vseh protipoplavnih ukrepih v Sloveniji zaradi priprave načrta za zmanjševanje poplavne ogroženosti 2023–2027 – ne pa z namenom zbiranja prijav za črpanje sredstev za protipoplavne ukrepe iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Zaradi vseh teh razlogov torej dopisa, na katerega se na ministrstvu sklicujejo, odkar smo razkrili, da javnega povabila niso objavili, tako ni mogoče šteti za javno povabilo, ki ga predpisuje načrt za okrevanje in odpornost. Verjetno imajo torej danes na ministrstvu kar prav, ko pravijo, da vseh potrebnih informacij o teh postopkih nimajo.

Priporočamo