Razcvet zmogljivosti za pridobivanje sončne energije v tem desetletju se je v državah članicah EU zaključil. V celotni EU je bilo namreč lani nameščenih 65,1 gigavata novih sončnih elektrarn, kar je bilo 0,7 odstotka manj kot v letu 2024, je razvidno iz nedavnega poročila vodilnega evropskega združenja za fotovoltaiko SolarPower Europe, ki združuje več kot 300 organizacij. To je bil prvi padec obsega namestitve novih sončnih elektrarn po letu 2016. Kot napovedujejo v SolarPower Europe, bosta sledili še dve leti upadov, pri čemer naj bi se trg na vrednosti nameščenih sončnih elektrarn iz leta 2025 vrnil šele v letu 2030, z nameščenimi 67 gigavati novih sončnih elektrarn.
Kljub manjšemu obsegu namestitve novih sončnih elektrarn je EU dosegla zastavljen vmesni cilj tako imenovane pobude REPowerEU, strategije EU o sončni energiji iz leta 2022, s katero želi EU odpraviti odvisnost od ruskih fosilnih goriv z varčevanjem z energijo, diverzifikacijo oskrbe in pospešitvijo prehoda na čisto energijo. Cilj je bil, da se do konca leta 2025 namesti zmogljivosti za pridobivanje 400 gigavatov sončne energije. Celotna moč sončnih elektrarn je namreč dosegla 406 gigavatov. Toda po napovedih SolarPower Europe cilj, da bi bilo v državah članicah EU do leta 2030 nameščenih 750 gigavatov skupnih moči sončnih elektrarn, ne bo dosežen. Po najverjetnejšem scenariju naj bi bilo postavljenih le 718 gigavatov sončnih elektrarn.
Po pojasnilih izvršne direktorice SolarPower Europe Walburge Hemetsberger se vrednost upada sončnih elektrarn morda zdi majhna, vendar ima velik simbolni pomen. »Za leto 2025 je bil dosežen zastavljen cilj, vendar se je zdaj prvič zgodilo, da je postal načrtovan cilj o namestitvah sončnih elektrarn do leta 2030 nedosegljiv. Prekinitev rasti trga sončne energije prihaja v ključnem trenutku, ko bi bila pospešitev pomembna. V EU je bilo leta 2025 proizvedeno 13 odstotkov celotne električne energije iz sončne energije, pri čemer je bilo junija lani iz sonca, izmed vseh razpoložljivih virov, proizvedeno največ električne energije. Ključnega pomena je, da bi oblikovalci politik zdaj uvedli trdne okvirje za elektrifikacijo, prožnost sistema in shranjevanje energije, da bo sončna energija imela vodilno vlogo pri energetskem prehodu Evrope v preostanku tega desetletja.«
Razlogi za upad sončnih elektrarn
K znižanju skupne moči priklopa novih sončnih elektrarn v EU je po mnenju združenja SolarPower Europe prispevalo več dejavnikov. Eden od njih je krčenje podpore namestitvam sončnih elektrarn na strehah, drugi je zniževanje pritiskov na cene električne energije, kar je v lanskem letu izrazito upočasnilo postavitev sončnih elektrarn za domačo uporabo. Od junija 2021 do decembra 2022 so se cene električne energije v EU v povprečju povečale za 76 odstotkov, cene plina pa za 77 odstotkov. Skupna priključna moč novih sončnih elektrarn se je leta 2022 na medletni ravni povečala za 13,8 gigavata, na 42,2 gigavata, v letu 2023 pa kar za 21,5 gigavata, na 63,8 gigavata. Pomemben pospešek pri nameščanju novih sončnih elektrarn v letih 2023 in 2024 je bilo tudi to, da so se veleprodajne cene sončnih panelov v EU v obdobju od januarja 2023 do decembra 2024 znižale za 70 odstotkov. V letu 2023 so sončne elektrarne za gospodinjstva predstavljale 28 odstotkov nameščenih zmogljivosti za pridobivanje sončne energije, v lanskem letu pa le še 14 odstotkov.
Rast subvencij za skupnosti sončnih elektrarn
Koliko novih sončnih elektrarn je bilo lani nameščenih v Sloveniji, še ni znano. Po podatkih Elesa se je število tako imenovanih skupnosti sončnih elektrarn lani povečalo za 211, tako da jih je bilo konec lanskega leta skupaj 538, medtem ko se je njihovo število v letu 2024 okrepilo za 120. Tričetrtinska rast skupnosti sončnih elektrarn v lanskem letu v primerjavi z letom 2024 je posledica tega, da je država lani uvedla subvencije za skupinske fotovoltaične projekte. Skupna moč inštaliranih sončnih elektrarn v Sloveniji se je lani skupaj povečala za 166 in je znašala 1571 megavatov, medtem ko je bil v letu 2024 prirastek, v primerjavi z letom 2023, za dve tretjini višji in je znašal 277 megavatov. Skupna moč individualnih samooskrbnih sončnih elektrarn se je lani povečala za 90, na 815 megavatov.
Po pojasnilih podjetja Borzen, ki je v letu 2024 namesto Eko sklada začelo izvajati podporni mehanizem subvencioniranja projektov samooskrbnih sončnih elektrarn, so v lanskem letu subvencionirali nakup 6683 sončnih elektrarn v skupnem znesku 12,4 milijona evrov, medtem ko so v letu 2024 za postavitev 7023 sončnih elektrarn namenili šest milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za subvencije sedmih skupnostnih sončnih elektrarn je Borzen lani namenil 139 tisočakov, v letu 2024 pa je s subvencijami podprl 27 tovrstnih elektrarn v skupni vrednosti dobrih 901.000 evrov. Poleg tega so na Borzenu lani subvencionirali 462 ostalih sončnih elektrarn (na objektih podjetij, namenjenih oskrbi enega podjetja) v višini 4,15 milijona evrov, v letu 2024 pa je bilo z nepovratnimi sredstvi podprtih 123 takšnih sončnih elektrarn. Izrazito pa je Borzen lani okrepil subvencioniranje hranilnikov sončne energije: v letu 2024 jih je podprl 97 v skupni višini 2,8 milijona evrov, v lanskem letu pa 357 v celotni višini skoraj pet milijonov evrov.
Po pojasnilih Borzena v letošnjem letu ostaja odprt javni poziv za hranilnike, v katerem je na voljo še 13,5 milijona evrov. Za fizične osebe ostajata odprta javna poziva za sončne elektrarne s hranilnikom ali brez hranilnika; za sončne elektrarne je na voljo še 23,4 milijona evrov, za hranilnike pa 6,7 milijona evrov subvencij. V januarju bo objavljen nov javni poziv za subvencioniranje sončnih elektrarn in hranilnikov podjetij, s katerim bodo vlagateljem na voljo nova nepovratna sredstva, njihova višina pa trenutno še ni dokončno znana.
Po predvidevanjih Elesa se bo upočasnjen trend priklopa sončnih elektrarn glede na izjemno dinamično leto 2024 nadaljeval tudi v letošnjem letu.