Vlada Roberta Goloba je kmalu po volitvah in po potrditvi v državnem zboru lanskega junija uživala za slovenske razmere visoko naklonjenost. To se je odrazilo tudi v raziskavi javnega mnenja Vox populi, ko je julija preskočila 50-odstotni prag, najvišja je bila septembra (58 odstotkov) in nato novembra (56 odstotkov). Po sporu z nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar se je naklonjenost vladi prelomila. Decembra je vlado podpiralo 49 odstotkov vprašanih, 41 odstotkov pa je ni podpiralo. V prvem mesecu letošnjega leta se je trend usihanja podpore vladi nadaljeval in tabor kritičnih glasov se je še okrepil. Če je bilo v minulih mesecih nasprotnikov vlade za okoli tretjino sodelujočih v anketi (delež se je prekrival s podporo opozicijskima strankama SDS in NSi), je njihov delež narasel na dobrih 47 odstotkov, podpornikov vlade pa je še vedno okoli 46 odstotkov.
Razloge za obrat v podpori vladi najdemo v dodatnem vprašanju, ki smo ga zastavili v okviru raziskave Vox populi: ali je vlada Roberta Goloba v minulih sedmih mesecih delovanja izpolnila vaša pričakovanja. Le slaba petina sodelujočih je odgovorila pritrdilno, da so razočarani, je odgovorilo dobrih 45 odstotkov vprašanih, tretjina pa jih meni, da je vlada v sedmih mesecih le delno izpolnila njihova pričakovanja.
Temeljna značilnost januarskega merjenja priljubljenosti politikov pa je, da so vsi, ki so bili v razpredelnici tudi decembra, z izjemo Janeza Janše, ocenjeni slabše. S prvim letošnjim merjenjem priljubljenosti se je Anže Logar prebil na čelo razpredelnice, pred Natašo Pirc Musar, ki se je prvič pojavila v družbi najbolj priljubljenih politikov.
Manj za vlado, manj za GS
Vlada Roberta Goloba je v pozitivnem trendu razmerja med podporo in nepodporo zdržala sedem mesecev od imenovanja. Razmerje med zaupanjem in nezaupanjem (46 proti 47 odstotkov) je tesno in se lahko v prihodnje še vedno obrne v pozitivno, a le pod pogojem, da bo vladi uspelo generirati več pozitivnih zgodb, teh pa sredi konflikta z zdravniki in številnimi sektorji javne uprave zaradi plačne reforme ne bo veliko, zato lahko pričakujemo, da se bo trend nezaupanja nadaljeval. Za primerjavo lahko vzamemo predhodno vlado, ki jo je vodil Janez Janša: podpora tej vladi je v pozitivnih vodah vztrajala le štiri mesece. Vlada Marjana Šarca je v pozitivnem območju zdržala kar enajst zaporednih mesecev, medtem ko vlada Mira Cerarja vsa štiri leta ni niti en mesec uživala višje podpore od nepodpore.
Povečano nezadovoljstvo z delom vlade se je v določeni meri odrazilo tudi pri podpori političnim strankam oziroma lahko opazujemo korelacijo med upadanjem podpore vladi z upadanjem podpore največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Pri drugih političnih strankah namreč ne beležimo bistvenih sprememb, odliv podpore Gibanju Svoboda pa se pozna pri povečanem deležu neopredeljenih. Med opredeljenimi volilci uživa Gibanje Svoboda še vedno najvišjo podporo, je pa ta znatno nižja, kot je bila decembra (39 odstotkov) ali avgusta, ko je stranka dosegala skoraj 44-odstotno podporo med opredeljenimi volilci.
SDS in NSi s stabilno podporo
S padcem podpore Gibanju Svoboda največja opozicijska stranka ni veliko pridobila, kaže januarski Vox populi. SDS bi, če bi volitve potekale minulo nedeljo, podprlo skoraj 29,4 odstotka opredeljenih volilcev, vendar to ni najvišji odstotek, ki ga je SDS v anketah dosegla v zadnjih nekaj mesecih, je pa višji za pol odstotne točke glede na mesec pred tem. Dokaj stabilno podporo uživajo tudi druge parlamentarne stranke. Na tretjem mestu je opozicijska NSi z 11,9-odstotno podporo med opredeljenimi volilci, kar je na ravni podpore zadnjih nekaj mesecev. Podobno je s podporo Socialnih demokratov, ki so januarja sicer zabeležili enako podporo kot decembra lani, to je najvišjo podporo v zadnjega pol leta oziroma 10,9 odstotka med opredeljenimi volilci, medtem ko je predzadnja dva meseca lanskega leta podpora SD znašala nekaj nad 10 odstotkov, najnižjo pa so zabeležili kmalu po lanskoletnih volitvah. Podpora najmanjši parlamentarni in koalicijski stranki Levici se je izboljšala za dobro odstotno točko, saj je med opredeljenimi volilci zrasla z decembrskih sedem na januarskih 8,2 odstotka. Dobre tri odstotke opredeljenih volilcev bi izbralo druge politične stranke, ki pa jih v raziskavi Vox populi ne prikazujemo samostojno, ker ne presegajo 3-odstotnega deleža prejete podpore.
Koalicija z udobno večino
Razmerja med vladnimi in opozicijskimi strankami se bistveno ne spreminjajo. Če pogledamo le podporo med opredeljenimi volilci, znaša seštevek treh vladnih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica) 55,3 odstotka podpore, opozicijski (SDS, NSi) pa imata skupaj 41,3 odstotka podpore. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi vladajoča koalicija osvojila 50 poslanskih mandatov – Gibanje Svoboda 33 mandatov, SD deset in Levica sedem. Na drugi strani bi opozicijski stranki skupaj osvojili 38 poslanskih mandatov. Od tega SDS 27 poslanskih sedežev, NSi pa 11.
