Računsko sodišče je v danes objavljenem revizijskem poročilu ugotovilo, da načrtovanje zmanjševanja poplavne ogroženosti ni bilo dovolj celovito.
Ministrstvo je v tistem obdobju pripravilo dva načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pri obeh je zbralo obstoječe podatke o načrtovanih aktivnostih na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti in jih prikazalo po porečjih, pri tem pa ni določilo ciljev, prilagojenih posameznemu porečju, in tudi ne kazalnikov za njihovo merjenje.
Za posamezna porečja je predvidelo pripravo celovitih hidrološko-hidravličnih študij, ki bi vključevale analizo obstoječega stanja ter oceno poplavne nevarnosti in ogroženosti, opredelile pa bi tudi merljive cilje in kazalnike. Konec obdobja, na katero se je nanašala revizija, sta bili v izdelavi celoviti hidrološko-hidravlični študiji za dve od 18 porečij, za eno pa je bila v pripravi projektna naloga. Glede študij za preostala porečja načrti ministrstva in direkcije niso bili jasni.
Pri zmanjševanju poplavne ogroženosti so se še vedno prednostno uporabljali gradbeni ukrepi, manj pozornosti pa je bilo namenjene negradbenim ukrepom. Direkcija npr. ni imela natančnih podatkov o lokaciji in obsegu zavarovanih razlivnih površin, ki naj bi se jih zaščitilo. Ministrstvo pa ni poznalo nobenega konkretnega primera uporabe ukrepa prilagoditve rabe zemljišč v porečjih. Tudi spremljanje izvajanja ukrepov je bilo pomanjkljivo, najbolj podrobno je bilo za gradbene ukrepe.
Na poplavnih območjih je ministrstvo sicer pripravilo karte poplavnih območij, ki jih bo v prihodnosti še dopolnjevalo, direkcija pa je, sicer z zaostanki, omejevala poseganje v prostor na poplavna območja. Ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznih pogojev za vzpostavitev učinkovitega nadzora nad posegi, ki so v neskladju z zakonodajo in lahko povečujejo poplavno ogroženost, je ugotovila revizija.
Za izboljšanje učinkovitosti je računsko sodišče revidirancema podalo več priporočil, oba pa sta že izvedla tudi ukrepe za izboljšanje stanja.
