Ob izrazitem pomanjkanju vzgojiteljev in učiteljev se v zadnjem obdobju v marsikaterem vzgojno-izobraževalnem zavodu soočajo še z odstopi ali razrešitvami ravnateljev. Previsoke delovne obremenitve, preveč birokracije, nespoštovanje avtoritete ter vpletanje staršev in zaposlenih v njihovo delo so poglavitni razlogi, da je v minulem šolskem letu s položaja odstopilo, se upokojilo ali je bilo razrešenih 27 ravnateljic in ravnateljev.
Mnogim med njimi so se v prostoru vzgoje in izobraževanja, kjer bi morali delovati strokovno usposobljeni posamezniki z družbeno pomembnimi vrednotami in s spoštljivo komunikacijo, dogajali hudi pritiski - tako s strani staršev kot tudi nezadovoljnih zaposlenih ter njihovih odvetnikov. V nekaterih primerih so se ravnatelji poslovili zaradi prizadevanj anonimnežev, ki so njihovo delo rušili s širjenjem laži na družbenih omrežjih, pisanjem novinarjem ter tudi neupoštevanjem ugotovitev in pozivov državnih organov.
Da ima dovolj gladiatorskih iger in ne zmore več botrovati nezakonitostim oziroma hoditi na seje sveta zavoda, ki da so nezakonite, nestrokovne in neprofesionalne, je nazadnje minulo sredo opozorila Janja Bogataj, dolgoletna ravnateljica Vrtca Škofja Loka ter letošnja dobitnica nagrade za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju predšolske vzgoje.
Brez vsakršne odgovornosti
Po besedah Janje Bogataj se je splošno zakoreninjeno družbeno mnenje, da zakonodaja in področni predpisi lahko kršijo, žal začelo masovno vraščati tudi v vzgojo in izobraževanje. V zadnjem obdobju se ji je, nam je zaupala, oglasilo ogromno ravnateljev s podobnimi izzivi.
»Menda je bilo v naši državi letos že 48 primerov, ki so podobni mojemu, čeprav se bojim da je to število v zadnjem obdobju še precej naraslo. Največja težava je v tem, da sveti zavodov nimajo nikakršne odgovornosti. Vanje so se prikradli odvetniki, ki uveljavljajo svoj prav in nagovarjajo člane sveta zavoda, da so kršitve dovoljene. Bodrijo jih, da bo imelo na drugi stopnji odločanja glavno besedo sodišče, pri tem pa člani sveta zavoda niso ne kazensko ne denarno odgovorni za svoja dejanja,« je povedala sogovornica.
Opomnila je, da zakon dovoljuje, da je lahko član enajstčlanskega sveta zavoda kdorkoli, tudi posameznik brez potrebnih znanj in s slabimi nameni, ter da je žalostno, da predstavniki zavoda za svojega predsednika pogosto izberejo osebo, za katero menijo, da bo najlažje vodljiva.
Bogatajeva je spomnila, da so se ob njenem prevzemu vodenja škofjeloških vrtcev pred 21 leti v lokalni skupnosti soočali s hudim pomanjkanjem prostora za dejavnost predšolske vzgoje ter da se je vrtec s 33 oddelki v času njenega delovanja razširil na 59 oddelkov, ki poslujejo na 11 lokacijah. Čeprav je ponosna na svoje delo ter ekipo izjemnih sodelavcev, se je kljub temu odločila končati svoje dolgoletno poslanstvo. Svet zavoda je v sredo zaprosila za razrešitev s funkcije ravnateljice.
Ni tiščala glave v pesek
Za marsikoga presenetljivo odločitev je Bogatajeva sprejela po večmesečnih metanjih polen pod noge na delovnem mestu oziroma v kolektivu. Del zaposlenih jo je namreč v anonimnem pismu, razposlanim medijem, obremenil s hudimi obtožbami na njen račun, zgodba pa se je kljub ugotovitvam inšpekcijskih služb, ki so pokazale, da pri delu ravnateljice ni bilo kršitev in so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pripravili negativno mnenje glede njene razrešitve, razširila kot požar.
»V našem zavodu se je zaradi skupine nezadovoljnih staršev in nekaterih zaposlenih zgodila katastrofalna, nepopravljiva škoda. Kolektiv je močno razdvojen, ob zelo slabih odnosih pa sem v zadnjem obdobju pri nekaterih zaposlenih opažala tudi opuščanje odgovornosti do otrok, delovnih obveznosti in celo kršitve otrokovih pravic,« je povedala ravnateljica v odstopu.
Ker je opozarjala na nepravilnosti in potrebo po ravnanjih v korist otrok z bolj mehkimi in nežnimi pristopi, je poudarila, a njene pobude pri nekaterih zaposlenih niso bile sprejete, kot so bile mišljene, so se nanjo še bolj začeli valiti očitki.
»Nisem hotela biti všečna, ampak sem želela delovati strokovno. Nikoli nisem tiščala glave v pesek in si zatiskala oči. Če sem opazila nepravilnosti, sem na to sem vedno opozorila na korekten način. Nikoli nisem nikogar diskreditirala in sem vsakomur, ki je naredil napako, ponudila priložnost, da napako popravi,« je dejala sogovornica.
Usoden spodrsljaj v sistemu
Janja Bogataj je izpostavila, da gre pri odločanju o usodi ravnateljev za velik spodrsljaj v sistemu, zaradi česar ocenjuje, »da smo v državi prišli do točke, ko bi moral nadzor nad vodenjem vrtcev in šol opravljati nek drug institut, ki bi bil bolj transparenten in strokovno usmerjen ter bi imel posebna znanja iz pedagoškega vodenja«.
V svetu zavoda, je povedala sogovornica, lahko namreč odločajo tudi posamezniki, ki nimajo ravnateljskega izpita. Čeprav se nikoli niso seznanili s podrobnostmi vodenja pedagoškega kolektiva, lahko ravnatelju vseeno nastavljajo neutemeljene in nekonkretizirane očitke.
Sogovornica je dejala, da so ravnatelji v zvezi s tem v minulem obdobju na pristojno ministrstvo podali že več pobud, da bi se oblikovalo novo strokovno telo, ki bi presojalo o postopku imenovanja ravnatelja oziroma glede same sestave sveta zavoda. Meni, da bo treba narediti tudi tehten premislek o tem, kako in na kakšen način obremeniti člane sveta zavoda, da bodo odgovarjali za škodo, ki jo povzročijo v marsikaterem zavodu.
Predvsem pa, je dodala sogovornica, bo treba spremeniti zakonodajo: »Tako glede postopka imenovanja ravnateljev kot tudi nadzora nad delovanjem vrtcev in šol. Sveti zavoda namreč ne smejo izvajati pritiskov na ravnatelja na neutemeljen način, v primeru, da so očitki utemeljeni, pa mora imeti ravnatelj priložnost, da jih popravi in zavod korektno vodi naprej.«
Janja Bogataj je izpostavila še, da diskreditacije ravnateljev na osebni ravni niso le podle in ne zaznamujejo le ravnatelja, ampak celoten kolektiv in tudi otroke ter jim povzročijo nepopravljivo škodo. Meni, da bi morali akterji, ki so ob tem odgovorni tudi za gospodarsko škodo javnega zavoda, za to kazensko odgovarjati.
