Slovenija se po višini obremenitve plač še naprej uvršča nad povprečje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pri čemer je slovenski davčni primež lani vseeno nekoliko popustil, in sicer za 0,75 odstotne točke. Z davčnim primežem imamo v mislih davčno obremenitev plač, ki vključuje dohodnino in celotne prispevke za socialno varnost delodajalcev in delojemalcev. Povprečna plača zaposlenega brez otrok je bila v Sloveniji leta 2022 obremenjena z davki in dajatvami v višini 42,8 odstotka, v OECD pa s 34,6 odstotka. Slovenski zaposleni s povprečno plačo in brez otrok je domov odnesel 66,4 odstotka svoje bruto plače, v OECD pa v povprečju 75,3 odstotka.

Slovenija po davčni obremenjenosti dela med opazovanimi državami zaseda sedmo mesto. Plače so bolj obremenjene recimo v Avstriji (46,8 odstotka) in Italiji (45,9 odstotka). V Nemčiji je obremenjenost plače 47,8-odstotna, na Švedskem pa 42,4-odstotna. Med članicami OECD so plače zaposlenih, ki nimajo otrok, najbolj obremenjene z davki in prispevki v Belgiji (53 odstotkov), najmanj v Evropi pa v Švici (23,4 odstotka). Slovenija je nad povprečjem držav OECD tudi pri skupni obremenitvi plač tistih zaposlenih, ki imajo otroke. Poročenemu zaposlenemu z dvema otrokoma so med opazovanimi državami v letu 2022 od plače v povprečju obračunali 29,4 odstotka davkov in prispevkov, v Sloveniji pa 35,6 odstotka.

Iz podatkov je jasno, da Slovenija sodi med države OECD, kjer je delo visoko obdavčeno. Iz gospodarstva zato pogosto slišimo, da smo za vlagatelje nezanimivi in da naj država ljudem prepusti, da se sami odločijo, ali bodo zaslužena sredstva porabili ali z njimi varčevali, ne pa da jih previsoko obdavčuje. A pri takšnih ocenah so seveda pomembne podrobnosti. Primerjalno gledano so namreč bolj obdavčeni predvsem nadpovprečni dohodki, še posebej, če ti posamezniki nimajo vzdrževanih članov. Najnižje plače pa so primerjalno obremenjene celo manj, saj je treba upoštevati dodatna izplačila, na primer regres in nadomestili za malico in prevoz, ki drugje praviloma niso tako ugodno davčno obravnavani.

Podpovprečno obremenjeni dobički in premoženje

»Visoka obremenitev dela pomeni večjo razliko med stroški dela in neto prejemkom zaposlenih, kar po drugi strani zagotavlja financiranje pokojnin, zdravstva in drugih elementov, ki jih zagotavlja država. S tem država odloča o alokaciji teh sredstev in prevzema nase večjo odgovornost. Zaradi navedene obremenitve dela je Slovenija manj konkurenčna pri zadrževanju in privabljanju bolj produktivnih posameznikov z redkimi kompetencami. Ta učinek je težko izmeriti, odraža pa se v nižji gospodarski rasti,« je v imenu Gospodarske zbornice Slovenija sedanje stanje komentiral ekonomist Bojan Ivanc.

»Ugotovitve glede obdavčenosti dela niso nobena novost. Naj dodam, da OECD v isti sapi opozarja na premalo obremenjen kapital. Učinkovita davčna reforma bo tista, ki bo oboje uravnotežila. Vsakokratni poskusi so bili do sedaj bolj polovični, povzročili pa so več nasprotovanj kot strinjanj. Slovenija je seveda majhna država, zavedati se je treba, da je za enak obseg socialnih pravic nujno dražja, kot so velike. Vemo tudi, da je bolj kot davki problematična višina socialnih prispevkov. A če jih bomo zmanjšali, bo pravic manj. Prepuščanje odločitve glede prispevkov posamezniku pa je zelo tvegano,« je najnovejše podatke analizirala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Če želimo razbremeniti delo, je po njeni oceni nujna večja obdavčitev premoženja, če naj ne trpi socialna država. »Poiskati bo treba tudi rešitve za odnašanje dobičkov iz države in za transferne cene.«

Da ima Slovenija z davki nadpovprečno obremenjene delovne dohodke ter podpovprečno obremenjene dohodke od kapitala in premoženja, je izpostavil tudi ekonomist Maks Tajnikar. »Visoka obremenitev delovnih dohodkov nastaja zaradi prispevkov, ki so dediščina ideologije, da pravica do zdravstva in pokojnin izvira iz dela, pri čemer naj delo to pravico tudi plača. Vendar prispevki niso strošek delodajalcev in delojemalcev, pač pa podjetij. Zaradi tega je delovna sila dražja in manj zaposljiva, podjetja pa v mednarodnem prostoru manj konkurenčna. Takšno stanje kar kliče po davčni reformi,« je ocenil sogovornik, ki predlaga znižanje prispevnih stopenj in povečano črpanje iz naslova dohodkov od kapitala. »S tem bi postali bolj primerljivi z drugimi razvitimi državami. Povečali bi konkurenčnost naših podjetij in uvedli novo solidarnost, to je solidarnost med delom in kapitalom.«