Zoran Stevanović v preteklosti ni bil pravnomočno obsojen le dvakrat, temveč najmanj trikrat. Portal 24ur je razkril sodbo Okrajnega sodišča v Kranju, ki je leta 2011 postala pravnomočna. Do dokumentov je prišel Miran Šubic s portala Trma.si.
Iz sodbe izhaja, da je Stevanović aprila 2008 oškodovanko prosil, naj mu do septembra posodi 2500 evrov. Ženska mu je zaupala tudi zato, ker je bil takrat policist. Kot jamstvo za vračilo denarja ji je ponudil avtomobil. Težava je bila v tem, da vozilo sploh ni bilo njegovo. Denarja nato ni vrnil, zato se je oškodovanka obrnila na sodišče.
Šest mesecev zapora, a pogojno
Stevanović je bil leta 2010 spoznan za krivega goljufije, sodba pa je leto pozneje postala pravnomočna. Izrečena mu je bila šestmesečna zaporna kazen, ki se ne bi izvršila, če v preizkusni dobi treh let ne bi storil novega kaznivega dejanja. Sodišče mu je določilo tudi poseben pogoj: oškodovanki je moral v enem letu po pravnomočnosti sodbe vrniti prigoljufani denar.
Gre za najmanj tretjo znano pravnomočno obsodbo sedanjega predsednika državnega zbora. Pred tem je bil obsojen zaradi ogrožanja varnosti in zaradi poskusa ogoljufanja zavarovalnice. Pri zadnjem primeru je šlo za domnevno prirejeno prometno nesrečo in zahtevek za več kot 7600 evrov odškodnine. Stevanović je pred volitvami obsodbo zanikal.
V ločenem primeru je sodišče ugotovilo, da je Stevanović leta 2003 moškemu grozil, da ga bo uničil in ustrelil. Zaradi ogrožanja varnosti je bil kaznovan z denarno kaznijo, je razvidno iz pozneje objavljene sodbe.
Obsodbe izbrisane iz evidence
Vse omenjene obsodbe so bile zaradi poteka zakonsko določenega časa izbrisane iz kazenske evidence. Stevanović zato danes pravno velja za neobsojenega in lahko predloži potrdilo o nekaznovanosti.
V njegovem kabinetu novega razkritja niso želeli podrobneje komentirati. Sporočili so, da Stevanović »starih, zaključenih in izbrisanih zadev«, ki niso povezane z njegovim političnim delovanjem, ne namerava komentirati. Poudarili so še, da proti njemu trenutno ne poteka noben kazenski postopek.
Izbris obsodbe iz kazenske evidence pa ne izbriše tudi zgodovinskega dejstva, da je bila oseba pravnomočno obsojena. Po stališču informacijskega pooblaščenca, ki ga povzema 24ur, absolutne javne osebnosti zaradi rehabilitacije ne morejo pričakovati, da bodo takšni dogodki izbrisani tudi iz javnega spomina.