Anketni rezultati kažejo tudi na precejšnjo razdaljo med tistimi, ki so »za«, in onimi, ki so »proti«. Ta razdalja se še poveča, če izločimo neopredeljene – teh je trenutno 15 odstotkov – saj v volilni kabini na zastavljeno vprašanje ni mogoče odgovarjati z »ne vem«.
Dejanski referendumski izid bo močno odvisen od volilne udeležbe. Ninamedia je vprašanje, kako bodo glasovali, zastavila le anketirancem, ki so zatrdili, da se bodo referenduma udeležili. Takih je bilo skoraj 62 odstotkov, vendar pa dvotretjinske udeležbe ne moremo pričakovati. Dejanska volilna udeležba je vedno za najmanj deset odstotnih točk ali še več nižja od napovedane. Zanimivo je, da tokrat višjo stopnjo pripravljenosti za udeležbo na referendumu izkazujejo volilci levosredinskih strank.
Pravila zakonodajnega referenduma določajo, da je zakon zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, in če ta večina hkrati predstavlja vsaj petino vseh državljanov z volilno pravico. Da bi zakon padel, bi torej v nedeljo moralo proti njemu glasovati nekaj manj kot 340.000 ljudi (petina), zagovorniki zakona pa bi se morali znajti v manjšini. Če pa bo referendumska udeležba razmeroma visoka in bodo zagovorniki ZPPKŽ zanj glasovali v velikem številu, bo zakon preživel glasovanje.
Primerjava s preteklimi rezultati kaže, da v javnem mnenju v zadnjih mesecih ni prišlo do večjih premikov v razmerju med zagovorniki in nasprotniki tega zakona. O tem, ali bodo na posvetovalnem referendumu glasovali za zakon ali proti njem, smo anketirali že sredi maja, posvetovalni referendum pa je potekal 9. junija. Takrat je anketa kazala, da bo zakon podprlo 58 odstotkov vprašanih, 30 odstotkov naj bi jih glasovalo proti, 12 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Na dan referenduma, ob 44-odstotni volilni udeležbi, se je 55 odstotkov glasovalcev izreklo za zakon, 45 odstotkov pa proti. V teh okvirih lahko torej pričakujemo tudi nedeljski referendumski izid.
Najvišjo, torej večinsko podporo ima zakon med volilci srednjih let, med višje in visoko izobraženimi ter, kajpada, med volilci koalicijskih strank (in neopredeljenimi). A tudi volilci opozicijskih strank zakona ne zavračajo enotno – približno petina volilcev SDS oziroma NSi, ki naj bi se referenduma udeležili, je v anketi navedla, da bo glasovala v podporo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Podporo mu izkazujeta tudi dve petini volilcev stranke Demokrati.
