Potem ko je vlada v minulih dneh najprej ustanovila prvo državno tehnično pisarno, pozneje pa še službo vlade za obnovo po poplavah in plazovih – ta bo v sklopu te pisarne organizirala in usklajevala delovanje vlade in ministrstev pri odpravi posledic poplav in plazov, pomagala pri obnovi objektov, pripravi dokumentacije, projektiranju, pa pri pridobivanju nepovratnih finančnih pomoči –, še ni znano, kdaj bodo začele delovati tudi področne tehnične pisarne. »Prva naloga državne tehnične pisarne bo vpogled v stanje na terenu, na podlagi katerega bo lahko pripravila operativni načrt za nadaljnje aktivnosti in lokacije izpostav,« so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Do nadaljnjega torej tehnična pisarna deluje samo v Ljubljani, kjer pa, ironično, poplave v primerjavi z drugimi regijami niso povzročile tolikšne škode. Neuradno je slišati, da prej kot v mesecu dni lokalne tehnične pisarne še ne bodo začele delovati.
Veliki obeti, nejasni načrti
Kot je namreč povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv, bodo te področne tehnične pisarne imele ključno vlogo pri vrsti aktivnosti, med drugim tudi pri iskanju nadomestnih novih bivališč za tiste poplavljence, ki so izgubili streho nad glavo. »Nazadnje bo treba skupaj s prebivalci, ki prav tako izkazujejo interes, da se preselijo s prizadetih območij, skleniti dogovor, kako se bodo na novem območju postavili njihovi novi domovi. Ključno vlogo pri tem bo odigrala tehnična pisarna, ki jo vzpostavljamo z interventnim zakonom in zakonom o obnovi: pisarna bo pomagala tako občinam kot tudi fizičnim osebam pri projektiranju in izvedbi vseh potrebnih postopkov,« je v pogovoru opisal minister. Še zlasti bo pomembna vloga teh tehničnih pisarn kot nekakšnega koordinatorja med različnimi uradi in institucijami, pri čemer naj bi zaposleni v teh pisarnah prispevali k pospešitvi sicer zelo dolgotrajnih upravnih postopkov. »V interventni zakon uvajamo institut sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta posebej za primer sanacije po poplavah in taka začasna območja bi potem uporabili za trajno namestitev, jih legalizirali tudi dolgoročno. Bo pa treba prej strokovno presoditi, ali so ta območja primerna in varna za bivanje. Zelo pomembna bo vloga tehnične pisarne,« je v intervjuju denimo izpostavil minister.
Razumeti ga je bilo mogoče, da bodo pisarne vzpostavljene v najkrajšem možnem času, kot kaže, pa to še ne bo tako hitro. V kabinetu vlade sicer ta trenutek natančnejših odgovorov še nimajo. Znano je le, da je novoustanovljena služba, ki bo upravljala tehnične pisarne, samostojni proračunski uporabnik s sedmimi zaposlenimi. Poleg državnega sekretarja, ki vodi vladno službo, bo v službi še šest javnih uslužbencev, ki bodo tja premeščeni z različnih ministrstev.
SID banka noče skrbeti za fizične osebe
Prav tako še ni jasno, na kakšen način se bo upravljal sklad za obnovo Slovenije, kamor se bodo stekali znatna državna in evropska sredstva ter novi namenski davki za poplavno obnovo in razvoj, pa tudi solidarnostni prispevki državljanov. S tem denarjem se bodo sofinancirali tako rekoč vsi obnovitveni ukrepi in projekti: tako tisti za državljane kot tisti, ki sicer zadevajo javno infrastrukturo in so v domeni države ali občin. V skladu naj bi se po nekaterih ocenah zbralo približno sedem milijard evrov (natančnejša ocena škode bo medtem znana v prihodnjih dneh).
Vlada bo, kot so napovedali, v dveh mesecih po uveljavitvi poplavnega interventnega zakona pripravila predlog zakona o ustanovitvi, upravljanju in delovanju sklada za obnovo ter zbiranju, upravljanju in porabi sredstev. Je pa premier Robert Golob v oddaji 24 ur že razkril, da bo sklad upravljala SID banka, ki jo kot predsednik uprave vodi Borut Jamnik. Drugih uradnih informacij o skladu in njegovem delovanju ta trenutek ni mogoče dobiti, smo pa neuradno izvedeli, da tudi na SID banki o svojih dolžnostih v zvezi s skladom pravzaprav še ničesar ne vedo. Še posebno zanimivo je, da naj bi sklad skrbel za financiranje ukrepov občin, gospodarstva in fizičnih oseb, pri čemer naj bi na SID banki nasprotovali temu, da skrbijo tudi za financiranje ukrepov fizičnih oseb, saj se s temi tudi banka kot taka v svojem delovanju ne srečuje.
