Republiški stanovanjski sklad je javnosti po zamenjavi vlade, ki je medtem že imenovala tudi svoje predstavnike v nadzorni svet sklada, predstavil presek stanja projektov javnih najemnih stanovanj, ki sicer presegajo mandate vsakokratne vlade.
Če je sklad v obdobju minulega desetletnega nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025 na različne načine (z lastnimi investicijami, sofinanciranjem projektov občin in skladov, nakupi) pridobil približno 5000 dodatnih javnih stanovanj in ima zdaj v fondu približno 8000 stanovanj, je v gradnji oziroma pripravi za obdobje do leta 2028 še več kot 2200 stanovanjskih enot, od tega 194 oskrbovanih, katerih investicijska vrednost je skoraj pol milijarde evrov.
»Po večletnih naporih in po za nas zelo pomembni zgodbi, ko smo v dveh letih prejeli državno dokapitalizacijo sklada v višini 100 milijonov evrov (2025) in 75 milijonov evrov (2026), smo menili, da je naša dolžnost, da ta denar spravimo v projekte in razpise ter pozive za nakupe. 100 milijonov iz naslova dokapitalizacije je v razpisih za gradnjo, 50 milijonov v razpisu za soinvestitorstvo za občine, lokalne sklade in neprofitne stanovanjske organizacije, 25 milijonov pa v pozivu za nakup stanovanj oziroma zemljišč,« je poudaril Črtomir Remec, predsednik uprave republiškega stanovanjskega sklada, ki je po novem tričlanska.
Sklad trenutno gradi 208 stanovanj na treh lokacijah, v fazi javnega naročila je šest projektov s skupno 642 stanovanjskimi enotami, v pripravi pa še več kot 1000 javnih najemnih stanovanj v okviru 14 projektov po vsej državi, na daljši rok pa še dodatnih več kot 300.
Njihova realizacija bo odvisna tudi od prihodnjega sistemskega sofinanciranja države.
Bo nova vlada nadaljevala financiranje?
Zdaj že ukinjeno ministrstvo za solidarno prihodnost je kot enega svojih najpomembnejših dosežkov ob koncu mandata izpostavilo prav dodaten zagon javne stanovanjske gradnje – na račun omenjenih dokapitalizacij republiškega sklada in zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvideva, da se za vlaganje na tem področju zagotovi 100 milijonov evrov na leto oziroma skupno milijardo v naslednjih desetih letih, in sicer 75 milijonov za Stanovanjski sklad RS in različne projekte gradnje oziroma sofinanciranja, 25 milijonov pa za ugodnejše financiranje prek SID banke, kar za investitorje pomeni večjo predvidljivost in stabilnost.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki je prevzelo stanovanjsko področje, smo zato vprašali, ali je na tem področju pričakovati kontinuiteto oziroma ali bi z rebalansom proračuna lahko prišlo do določenih sprememb ali celo znižanja obsega sredstev oziroma prerazporeditev znotraj širše stanovanjske politike, ki težišče premika od javnega najema k lastništvu in zasebni stanovanjski gradnji.
Zanimalo nas je tudi, kakšno je stanje projektov, za katere se bodo črpala ta sredstva. Odgovorov nam še niso zagotovili, češ da gre za zahtevna vprašanja, ki terjajo dodatno preverjanje in usklajevanje.
Ministrica Polona Rifelj je ob prevzemu poslov na splošno dejala, da se bodo projekti na stanovanjskem področju, ki potekajo, nadaljevali. Zavzela se je za gradnjo stanovanj za mlade po vsej državi, ne zgolj v posameznih občinah oziroma mestih, in to ne le najemnih, temveč tudi lastniških stanovanj.
Remec po prvih razgovorih na ministrstvu in z novim nadzornim svetom sklada ne vidi bistvenih sprememb v usmeritvi, razen da želi nova vlada dodati še določene instrumente, kot je kreditna shema za mlade in aktivacija praznih stanovanj, v zvezi s čimer konkretnih predlogov še ni. »Prepričan sem, da ne bo problem s tem, da ne bi hoteli financirati, ampak bo problem, če ne bodo tudi vsi drugi akterji na stanovanjskem področju, mestni skladi, občine, neprofitne stanovanjske organizacije imeli pripravljenih dovolj projektov in pridobljena gradbena dovoljenja, kar omogoča tudi črpanje posojil pri SID banki. Za nas lahko rečem, da imamo projekte pripravljene vsaj do leta 2028, pa tudi za ljubljanski sklad si upam reči, da ima projekte in tudi ambicije za naprej.«
Po Remčevih besedah bi lahko različni akterji ob državnem sofinanciranju in s pomočjo posojil v prihodnje zgradili približno 1000 javnih stanovanj na leto. Zato da bi na stanovanjskem področju dosegli zastavljene dolgoročne cilje, bo torej potrebno širše ukrepanje.
Povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj je namreč le del odgovora na kompleksnejšo stanovanjsko stisko. Vzrokov za premajhno ponudbo, ki dviguje cene za nakup in najem, je namreč več – poleg tega, da zgradimo premalo novih (javnih, dostopnih in tržnih) stanovanj, kar je povezano tudi s pomanjkanjem primernih zemljišč in dolgotrajnimi postopki, se veča število stanovanj, ki niso v stanovanjski rabi oziroma so prazna; zaradi spreminjanja strukture gospodinjstev in priseljevanja pa se veča tudi povpraševanje.
Nujni so celoviti ukrepi
Koalicijska pogodba se tematike javnih najemnih stanovanj skorajda ne dotika. Le bežno omenja poenostavitev postopkov za zagotavljanje zemljišč za projekte v javnem interesu, kot so tudi najemna stanovanja.
Govor je zlasti o zagotavljanju pogojev, da bi si lahko čim več posameznikov oziroma družin zgradilo lasten dom, vključno z jamstveno stanovanjsko shemo. Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, ali so, tudi glede na napovedana izhodišča v koalicijski pogodbi, že v (medresorski) pripravi določeni ukrepi, a nam še niso odgovorili.
Stanovanjskega področja se namreč za zdaj dotika ukrep nižje obdavčitve oddajanja v najem (v interventnem zakonu, ki gre predvidoma na referendum), ki naj bi povečal interes za (legalno) oddajanje, vendar sam po sebi ni dovolj. Stroka je že večkrat opozorila, da bi ga morali spremljati tudi ukrepi, kot so večja pravna varnost najemodajalcev, register najemnih pogodb, davčno manj ugodno kratkotrajno oddajanje …
Koalicija je v pogodbi napovedala tudi aktivacijo praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč, a hkrati tudi, da ne namerava uvajati nobenih davkov (denimo na prazna stanovanja), ki bi sicer tudi lahko prispevali k aktivaciji.
Remec vladi predlaga tudi premislek o preoblikovanju javne najemne službe na način, da bo lahko v praksi dejansko zaživela in prispevala k temu cilju. Zdaj namreč zaradi kopice administrativnih ovir in prenizke najemnine oddajanje prek nje za najemodajalce ni zanimivo.
Prav tako je koalicija v interventnem zakonu predvidela zamrznitev regulacije kratkotrajnega oddajanja v najem, čeprav je jasno, da, sploh na turistično najbolj obremenjenih območjih, kratkotrajno oddajanje pomembno vpliva na manjšo ponudbo stanovanj za stalno bivanje.