Ministrstvo za solidarno prihodnost je skupaj z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) sofinanciralo večdisciplinarni raziskovalni program glede lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu. Ta teden je sporočilo, da več kot dve tretjini podjetij (67,1 odstotka), katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva.
V Sloveniji, kjer prevladujejo družinska podjetja – po raziskavi je takšnih približno 76 odstotkov podjetij – to predstavlja resno tveganje za stabilnost gospodarstva. Po podatkih agencije Spirit Slovenija je samo devet odstotkov potomcev zainteresiranih za prevzem podjetja, čeprav je družinsko nasledstvo še vedno najbolj zaželena oblika prenosa, so ugotovili.
Več kot polovica lastnikov podjetij (51,5 odstotka) je starejših od 56 let, skoraj petina (19,2 odstotka) pa jih je že presegla 65 let. »To pomeni, da bo več kot 1000 podjetij v prihodnjem desetletju zamenjalo lastnike, vendar obenem še nimajo načrtov glede lastniškega nasledstva. To odpira prostor za strateški razmislek glede tega, kakšno obliko lastništva si želimo razvijati v prihodnje,« so zapisali.
Raziskava je pokazala tudi visoko koncentracijo lastništva v slovenskih podjetjih. Največ podjetij ima enega (44,4 odstotka) ali dva lastnika (30,7 odstotka). Slaba petina ima od tri do pet lastnikov (19,2 odstotka), več kot pet lastnikov ima 5,8 odstotka podjetij. Povprečen lastniški delež največjega lastnika znaša 75,6 odstotka, mediana je celo 90 odstotkov.
Raziskava je identificirala tudi značilnosti podjetij, ki so bolj naklonjena lastništvu zaposlenih. Gre za podjetja, ustanovljena okoli leta 1998, s približno 32 zaposlenimi, letnimi prihodki v višini 5,16 milijona evrov in sredstvi v višini 4,02 milijona evrov. Največji lastnik v teh podjetjih ima v povprečju 74-odstotni lastniški delež in je star okoli 52 let.
Premalo informacij, izkušenj in denarja
Kljub pozitivnim vidikom solastništva zaposlenih se po raziskavi kot glavne ovire pri uvajanju pojavljajo pomanjkanje informacij in izkušenj ter finančne omejitve. Ugotovitve kažejo potrebo po institucionalni podpori, ki bi vključevala ustrezno zakonodajo, finančne instrumente, davčne spodbude, svetovalne mehanizme in prenos znanja.
Čeprav je pripravljenost lastnikov za prodajo zaposlenim pogosto omejena zaradi finančnih in informacijskih ovir, obstaja jasen potencial, so ugotovili v raziskavi. »Za uspešen razvoj solastništva zaposlenih bo nujna aktivna vloga države pri oblikovanju zakonodaje, finančnih in davčnih spodbud ter svetovalnih mehanizmov. Kot ena najbolj perspektivnih in družbeno odgovornih poti, ki zagotavlja večjo stabilnost lokalnega okolja in gospodarstva, se zato ponuja lastništvo zaposlenih,« so navedli.
Ministrstvo ocenjuje, da rezultati raziskave potrjujejo, da pomeni predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki je v obravnavi v DZ, pomemben korak k razvoju alternativnih oblik lastništva po vzoru uspešnih mednarodnih praks.
»Večje vključevanje zaposlenih v lastniško strukturo podjetij ne naslavlja samo izzivov, ki jih je raziskava jasno opredelila, temveč odpira tudi nove razvojne priložnosti za slovensko gospodarstvo in zaposlene,« so še ugotovili.
