Za katerega od poenotenih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo se bo odločil pri svojem pacientu, bo v rokah osebnega zdravnika. Določanje navodila je stvar njegove strokovne ocene glede na zdravstveno stanje, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Glede na dosedanja pojasnila bodo zdravniki med možnostmi torej izbirali za vsakega bolnika posebej, tudi ko bo šlo za enake diagnoze.
Nadzori tudi pri negi svojca
Če se posameznikovo zdravstveno stanje med bolniško odsotnostjo izboljša, lahko zdravnik spremeni navodilo, so zatrdili na ZZZS. Posameznikom lahko tako na primer tudi naknadno dovoli gibanje v kraju bivališča ali tudi zunaj njega, so ponazorili. Navodila bodo morala biti sorazmerna zdravstvenemu stanju in zdravljenju oziroma rehabilitaciji, so dodali. Pa tudi taka, da posameznika ne bodo omejevala bolj, kot je treba. Cilj, ki ga poudarjajo na ZZZS, je čimprejšnja povrnitev delovne zmožnosti in s tem vrnitev na delo.
Zdravnik bo tehtal tudi o drugih okoliščinah. V primerih, ko posameznik živi sam in mu živil ne more prinesti kdo drug, lahko osebni zdravnik odobri počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju bivališča. V preostalem času mora bit posameznik na svojem naslovu, so dodali.
Nadzori nad upoštevanjem navodil zdravnikov bodo zajeli tudi starše, ki so z dela odsotni zaradi nege bolnega otroka, so nam potrdili na ZZZS. V primeru nege ožjih svojcev je režim gibanja precej odprt, so poudarili. Starš bo lahko drugega otroka na primer odpeljal v vrtec ali odšel po živila v trgovino. »Vse to je treba upoštevati pri izvajanju nadzora,« so dodali. Dovoljene bodo tudi aktivnosti, ki jih bo priporočil otrokov zdravnik. V popoldanskem času oziroma ob drugih urah, ko odsotnost zaradi nege ne bo sovpadala z njihovimi delovnimi urniki, se bodo lahko starši gibali brez omejitev, so sporočili.
Načrti, ki so obtičali v predalih
Spomnimo, da posamezniku ob neupoštevanju zdravnikovih navodil grozi udarec po žepu. Prvo kršitev bodo zabeležili in izdali odločbo, so ob objavi režimov gibanja napovedali na ZZZS, ob ponovni kršitvi v petih letih pa posamezniku grozi odvzem nadomestila. Ob nadomestilo bo od dneva kršitve do konca odsotnosti, vendar za največ 30 dni. Omenjene zaostritve so del interventne zakonodaje, sprejete konec lanskega leta.
Načrti o poenotenju izvedenstva, ki so napovedovali tudi bolj sistematično skrb za okrevanje delavcev, medtem ostajajo v predalih. Predlog zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki so ga lani vložili poslanci Svobode, je predvideval združevanje izvedenskih organov zdravstvene in pokojninske blagajne. Na predlog je letelo več kritik. Upravni odbor ZZZS je na primer svaril, da se bodo povečevale kratkotrajne odsotnosti, a tudi odhodki za nadomestila. Napovedanemu vključevanju medicine dela in delodajalcev v postopke vračanja posameznika na delo so bili v upravnem odboru po drugi strani naklonjeni. Tudi te spremembe so pozneje padle v vodo. Glede na pojasnila iz vrst Svobode ni bilo zadostnega soglasja socialnih partnerjev o omenjenem zakonu.
Resnejši odnos do absentizma je v Sloveniji smiseln, meni ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj, a se pri tem ne bi smeli posvečati samo potencialnim zlorabam bolniških odsotnosti. »Manjka bolj povezan pristop z zgodnejšo rehabilitacijo. Prav bi bilo, da bi pri tem večjo vlogo dobila medicina dela. Vračanje k delu, ki je za posameznika težje iz meseca v mesec, bi bilo treba s sistematičnimi aktivnostmi olajšati,« je ocenil.