»Razumem, da bi nekateri najraje videli, da se slovenski minister na enega najpomembnejših svetovnih forumov za znanost in tehnologijo na Japonskem odpelje s stoenko. Po možnosti na lastne stroške,« je na omrežju X očitke o dragi poti na Japonsko komentiral minister za izobraževanje Borut Rončević. Za tričlansko delegacijo z ministrom na čelu je namreč država za letalske vozovnice odštela 26.000 evrov.
V stranki Socialni demokrati (SD), ki je visok znesek razkrila, so včeraj dejali, da pričakujejo ministrova pojasnila. »Po naših informacijah gre za negospodarno razpolaganje s financami. In to ravno iz politične opcije, ki se je vedno nekako postavljala na stran, da je nekdanja vlada glede tega veliko zapravljala,« je ministru iz kvote SDS očital poslanec SD Luka Goršek.
»Na Japonskem sem Slovenijo aktivno zastopal. Potoval sem skladno z veljavnimi predpisi, na enak način kot moj predhodnik dr. Igor Papič, ki se je istega foruma udeležil trikrat. Enako je potoval tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, s katerim smo bili na istem letalu. Letalske vozovnice so bile kupljene po postopku javnega naročanja,« je še povedal Rončević.
Na ministrstvo za izobraževanje smo poslali vprašanja glede stroškov potovanja. Med drugim nas je zanimalo, kdo je letel z ministrom in kakšni so bili skupni stroški potovanja. Ter ali in zakaj nista preostala člana delegacije letela v cenejšem razredu. Ob preverjanju na spletu se sicer povratne letalske vozovnice poslovnega razreda za letenje iz Ljubljane v Kjoto oziroma Osako začnejo pri 3200 evrih.
Kdo je plačal turistične oglede?
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) so za TV Slovenija poudarili, da »minister preudarno izbira službene poti v tujino, da je na dogodkih aktivno sodeloval in da se na Japonskem ni zadrževal dlje, kot je bilo potrebno«.
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je bilo omenjeno potovanje tričlanske delegacije res le strogo uradno in poslovno. V Kjotu se je minister Rončević med 3. in 6. oktobrom udeležil foruma za znanost in tehnologijo ter foruma znanstvene politike EU-Japonska. Vodja kabineta Boruta Rončevića in njegova sopotnica na dogodkih na otoku Kjoto Breda Mulec pa je 7. oktobra na svojih profilih na družbenih omrežjih javno objavila tudi fotografije turističnih ogledov Tokia oziroma Šibuje s pripisom »Pri Budi«.
Istega dne se je Rončević na svojem profilu na facebooku javno pohvalil, da so v štirih mesecih število zaposlenih na MIZM zmanjšali za 4,2 odstotka: »Z mehkimi metodami. To se pri opravljanju naših nalog nič ne pozna. Naloge opravljamo enako kakovostno in pravočasno. Naša odgovornost je, da delo dobro organiziramo, premišljeno razporejamo naloge in odgovorno ravnamo z denarjem davkoplačevalcev. Ob tem gre zahvala zaposlenim, ki s svojim znanjem in zavzetostjo skrbijo, da ministrstvo opravlja svoje delo. Z optimizacijo državne uprave bomo nadaljevali. Tudi pri sebi.«
Sporna reforma
Borut Rončević je svoje sporočilo na X glede očitkov o razsipnem potovanju na Japonsko zaključil z besedami: »Razumem, kaj se greste. Ampak sporočam vam: reforma bo. Ni popuščanja.« S tem je meril na napovedano šolsko reformo sistema vzgoje in izobraževanja. Številni šolniki so že kritizirali reformo, med drugim zaradi ustanovitve tonamenskega šestindvajsetčlanskega sveta, v katerem so le trije učitelji. Tako zaposlene na šolah kot drugo strokovno in širšo javnost razburja, da v strokovnem svetu sodelujejo tudi predstavniki, ki nimajo neposredne povezave z vzgojo in izobraževanjem, ampak jih z ministrom Rončevićem in njegovo ekipo povezuje ista politična prepričanost.
Pisali smo že, da v oči najbolj bodejo vključenost vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo Aleša Primca, novomeškega župana Gregorja Macedonija, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, agrarnega ekonomista in predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška, profesorja zgodovine in sociologa kulture ter televizijskega voditelja Jožeta Možine ter teologov Janeza Juhanta in Jurija Pavla Emeršiča.
Borut Rončević se mora te dni zagovarjati tudi pred očitki o nevključujoči in netransparentni pripravi sprememb šolskega sistema. Kot smo poročali, so se mu šolniki in pedagoški strokovnjaki ob rob postavili tudi s peticijami in drugimi pobudami, ki odpirajo vprašanja o vključevanju stroke, sodelovanju učiteljev in pristojnostih strokovnega sveta.
Ob načrtovanju kadrovskih rezov v vzgoji in izobraževanju so v strankah Levica, Svoboda in Socialni demokrati zahtevali sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora. Do srečanja še ni prišlo, minister pa je v zahtevah opozicije po novih strokovnih analizah reforme vzgoje in izobraževanja, kot je javno zapisal, prepoznal dva motiva: »Prvi je zavlačevanje. Toda slabih rezultatov slovenskega šolstva ne moremo več reševati z odlaganjem odločitev. Drugi je interes za pridobivanje novih javnih sredstev. Povedano naravnost: pedagoški esteblišment bi znova kasiral.«
