Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj (NSi) obžaluje, da se Golob ni odzval vabilu Knovsa, ob tem si za komisijo želi širši nabor pooblastil.
Knovs je ugotovil neskladja med pojasnili Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), saj da je direktor Sove Joško Kadivnik prestavitev datuma hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da je agencija ocenila, da bi se Rusija na to lahko odzvala s povračilnimi kibernetskimi napadi v času drugega kroga lokalnih volitev in referenduma.
Kasneje pa je Kadivnik kot razlog za prestavitev navajal predvsem operativno-taktične razloge. Knovs je zaradi razlik v teh navedbah sprejela sklep, da naj preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, sooči direktorja NPU in Sove. Iz izjav predsednika te komisije Aleša Rezarja (Svoboda) Žakelj razbira, da sta direktorja v sozvočju. »Tudi jaz lahko ugotovim, da sta se v pol leta sozvočila,« je dejal.
Knovs je več neskladij ugotovil tudi med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter Kadivnika. Bistveno neujemanje je po njegovi oceni glede trditev, da je Golob domnevno vplival na prestavitev hišne preiskave oz. aretacije ruskih vohunov. Neskladne z navedbami direktorja Sove so tudi navedbe Lindava o tem, kdaj je ta bil obveščen o prestavitvi aretacije, je dodal Žakelj.
Žakelj ugotavlja, da je generalna policijska uprava (GPU) pokazala manjšo pripravljenost za sodelovanje, kot jo od nje pričakuje Knovs. Pisna gradiva o komunikaciji med policijo in Sovo so od GPU namreč zahtevali že v začetku decembra, na kar so sprva dobili odgovor, da komisija za to ni pristojna, ko pa so gradiva znova zahtevali s sklicevanjem na zakonodajo, pa jim je GPU posredoval dokument, ki je bil enak dokumentu, ki jim ga je posredovala Sova.
Na tretji poziv konec januarja jim je GPU pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, zato naj se z zahtevkom obrnejo na tožilstvo. »Naša komisija ni pristojna za pridobivanje podatkov s strani sodišč,« je dejal Žakelj. Zaradi pogostosti tovrstnih težav si želi, da bi imela stalna komisija Knovs podobna pooblastila kot začasne preiskovalne komisije DZ.
Komisija namreč ugotavlja, da po trditvah vodstva GPU o poteku preiskave in usklajevanju med Sovo in NPU ne obstaja praktično nobena pisna dokumetacija, nad čemer Knovs po Žakljevih navedbah izraža presenečenje in zaskrbljenost.
Knovs ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov, je poudaril Žakelj.
Dodal je, da so tekom celotnega postopka nanj, na komisijo in na poslanko NSi Vido Čadonič Špelič vršili pritisk. »Stalno so krožile neke informacije, da bomo kazensko ovadeni, kar zagotovo kaže na določene pritiske,« je povedal.
Kot opozicijski poslanec pa je Žakelj dejal še, da pri soočenju izjav Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjano Bobnar z izjavami Kadivnika in direktorja NPU Darka Muženiča, bolj zaupa v izjave tistega, ki je za svoja načela pripravljen žrtvovati svoj položaj in ne v izjave tistega, ki za svoje pričanje v službi dobi nagrado. Kot opozicijskega poslanca ga ob tem žalosti, da se premier ni odzval na vabilo Knovsa, čeprav je trdil, da lahko s pričami in dokumenti pokaže, da ni vplival na zamik datuma aretacije oz. hišne preiskave.
