Davki so ena od osrednjih političnih tem pred prihajajočimi volitvami. Kako razbremeniti delo in obdavčiti nepremičnine ter premoženje oziroma nadomestiti izpad davčnih prihodkov v primeru nižjih davščin na delo je vroča tema že vrsto let. V tej smeri je bilo sicer nekaj konkretnih poskusov vladajočih garnitur, a so vsi po vrsti spodleteli. Na to, kako prihodnja štiri leta voditi fiskalno politiko, imajo parlamentarne stranke in stranke, ki jim ankete kažejo možnosti uvrstitve v parlament, različne poglede.
Za učinkovit davčni sistem je pomembna tudi visoka davčna morala, za katero se včasih zdi, da je v Sloveniji na psu, saj marsikdo davkarijo prinaša naokoli. Da bi jo izboljšali, bi moralo miniti veliko časa, precej več od štiriletnega obdobja, kolikor trajajo mandati poslancev. Toda iz programov političnih strank ni razvidno, da si bodo med ljudmi prizadevale za dvig davčne morale.
1. SDS: Načrti o uvedbi razvojne kapice za pokojninsko zavarovanje
S ciljem zagotoviti ljudem višje neto prihodke, plače in večjo blaginjo v Slovenski demokratski stranki (SDS), ki ji predseduje Janez Janša, napovedujejo spremembo dohodninske lestvice in dvig splošne davčne olajšave. Dohodnino nameravajo poenostaviti z uvedbo družinske dohodnine, za dolgoročno oddajanje stanovanj pa znižati davčno stopnjo. Z uvedbo razvojne kapice za pokojninsko zavarovanje nameravajo povečati neto dohodke najproduktivnejšim strokovnjakom ter s tem povečati produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. Za normirance nameravajo ponovno vzpostaviti enostaven sistem in povečati prihodkovni prag. Poenostavili in optimizirali bi davke, vključno z oprostitvami in olajšavami za donacije in športnike. Delovanje kapitalskega trga nameravajo spodbuditi z olajšavami za naložbe v državne in podjetniške vrednostne papirje.
Kot napovedujejo v SDS, ne bodo uvedli davka na nepremičnine niti povečali davka na premoženje, ideoloških projektov, ki niso v javnem interesu in ki ne prinašajo koristi državljanom, ne bodo financirali, prav tako ne bodo financirali bivanja osebam, ki pridejo v Slovenijo brez povabila, nenapovedano in na nelegalen način.
2. Gibanje Svoboda: Obdavčitev praznih stanovanj
V Gibanju Svoboda, ki mu predseduje aktualni premier Robert Golob, nameravajo uvesti razvojno kapico za socialne prispevke s ciljem večje konkurenčnosti delovnih mest, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, pri čemer bi bila razvojna kapica postopna, odstotek socialnih prispevkov pa bi se postopno zniževal nad določenimi ravnmi bruto plače. Za tuje strokovnjake v deficitarnih poklicih v Svobodi obljubljajo poseben režim. Postopoma načrtujejo tudi dvig splošne olajšave, najbolj tistim z nižjimi in srednje visokimi dohodki.
Pri obdavčitvi premoženja največja koalicijska stranka načrtuje pravičen premik bremen, tako da bi, primerljivo z drugimi konkurenčnimi državami članicami OECD, uravnotežili razmerje med obdavčitvijo dela in premoženja, ne da bi ogrozili socialno varnost ljudi, pri čemer nameravajo obdavčiti prazna stanovanja. Med drugim Gibanje Svoboda snuje poenostavitve uveljavljanja davčnih olajšav za manjša podjetja s pavšalnim sistemom in nižjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja v razvoju. Pri ponovnem preverjanju davčnih in prispevnih stopenj predvsem pri normiranih s. p. z nižjimi prihodki nameravajo upoštevati, da ne uživajo nekaterih osnovnih pravic kot drugi zaposleni (bolniški stalež, letni in zimski regres …).
3. SD: Premoženje bi obdavčili do pol odstotka
Socialni demokrati (SD) obljubljajo zavzemanje za razbremenitev dela in pravično obdavčitev premoženja. V koalicijski stranki, ki ji predseduje aktualni gospodarski minister Matjaž Han, snujejo znižanje davkov za delavski in srednji razred, po drugi strani pa progresivno obdavčitev vseh vrst premoženja – od 0,1 do 0,5 odstotka – tako da bodo tisti, ki imajo več, plačali več davkov. Celovita davčna reforma, ki jo napovedujejo, naj bi bila javnofinačno nevtralna, pri čemer bodo poiskali vzdržne rešitve za pravičnejšo ureditev prispevkov za socialno varnost (preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka, izenačitev prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Z več ukrepi v smeri univerzalnosti pravic, na primer brezplačnim vrtcem za vse, nameravajo v SD zasledovali cilj, da se delo splača. Razmislili bodo o možnih spremembah oziroma izboljšanju sistema obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem za fizične osebe kot ukrepu za nadomestitev izpada prihodkov pri razbremenitvi dela. Med drugim načrtujejo tudi postopno uskladitev efektivne obdavčitve podjetij na raven EU in preverbo ravni in stopenj davkov od proizvodnje (DDV in trošarine).
4. Demokrati Anžeta Logarja: Nižja obdavčitev v najvišjem dohodninskem razredu
Stranka Demokrati Anžeta Logarja napoveduje znižanje obdavčitve najemnin s 25 na 15 odstotkov, dohodkov iz kapitala pa s 25 na 20 odstotkov, ter zvišanje splošne dohodninske olajšave na sedem tisočakov oziroma na raven minimalnih kratkoročnih stroškov. Med načrtovanimi ukrepi je tudi uvedba razvojne kapice za plače. Pri načinu pokrivanja izgube v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za mikro in mala podjetja in pri samostojnih podjetnikih so predvidene spremembe, tako da se izguba iz preteklih let lahko pokriva v celoti oziroma v višini davčne osnove do minimalne efektivne stopnje desetih odstotkov. V zadnjem dohodninskem razredu Demokrati napovedujejo zmanjšanje obdavčitve s 50 odstotkov, študentom in upokojencem obljubljajo, da bodo lahko odprli normirani popoldanski s. p. brez izgube statusnih pravic, davek od dohodka pravnih oseb pa nameravajo znižali na 15 odstotkov. Davčne okvire za delovanje normiranih s. p. in d. o. o. bi vrnili na prejšnjo raven. Za s. p. do 15.000 evrov letnega prometa bi Demokrati Anžeta Logarja uvedli pavšalni mesečni prispevek v višini 250 evrov.
5. Levica in Vesna: Obdavčitev onesnaževalcev
Stranki Levica in Vesna napovedujeta premik davčnega bremena z dela na onesnaževalce, dohodke iz kapitala, dobičke podjetij ter premoženje velikih vrednosti. Ob tem nameravata uvesti okoljske davke in olajšave po načelu »onesnaževalec plača«, za podjetja, ki vlagajo v čiste tehnologije in energetsko učinkovitost, pa okrepiti davčne in finančne spodbude. S temi stranki snujeta zagon reinvesticij dobička v razvoj, lokalna okolja, znanje in čiste tehnologije s ciljem vlaganj v Sloveniji. Poleg tega nameravata postopoma uvesti pravičnejši davčni in socialni sistem, v katerem bi bile vse oblike dela priznane, zaščitene in vključene v socialno varnost po načelu »vsako delo šteje«. Obenem se nameravata Levica in Vesna ostro spopasti z izmikanjem plačevanju davkov preko davčnih oaz.
6. NSi, SLS, Fokus: Znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo
Trojček strank NSi, SLS in Fokus napoveduje dvig splošne dohodninske olajšave s sedanjih 5552 na 8000 evrov, do leta 2029 pa na 10.500 evrov. Za študente je predvidena uvedba statusa študentskega samostojnega podjetnika, za upokojence pa odprava omejitev za začasno delo, tako da bi ob plači prejemali polno pokojnino. Pri polnih normirancih trojček strank snuje vzpostavitev meje povprečnih prihodkov s sedanjih 120.000 na 150.000 evrov, za visoko usposobljen kader pa uvedbo razvojne kapice, na podlagi katere se nad zgornjo mejo dohodka ne bi plačevali dodatni prispevki. Med drugim so med načrtovanimi ukrepi znižanje prispevka podjetnikov za dolgotrajno oskrbo z dveh na en odstotek, kritje bolniškega nadomestila iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije že od sedmega dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike, za preostale zaposlene pa od 20. dne. V NSi, SLS in Fokusu nameravajo vzpostaviti sistem malega in velikega davčnega pavšala, prilagojenega različnim dejavnostim.
Trojček strank namerava znižati davek od dohodkov pravnih oseb in uvesti stopničasto progresijo davčne stopnje glede na prihodke podjetja, pri čemer bi bil dobiček obdavčen le ob njegovem izplačilu.
7. Druge stranke: Vzpostavitev razvojne blagajne, nižja efektivna davčna stopnja
V Prerodu – Stranki Vladimirja Prebiliča so prepričani, da mora biti davčni sistem pravičen, učinkovit in razvojno naravnan, pri čemer mora pravična davčna politika omogočiti višje neto plače, konkurenčnost in plačilno disciplino. Vzpostaviti nameravajo dolgoročno vzdržne javne blagajne z jasno določenimi pravili za financiranje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Po pojasnilih Preroda je treba razmisliti o vzpostavitvi razvojne blagajne, ki bi združevala sredstva za strateške cilje brez dodatnih davkov s pametno uporabo obstoječih finančnih virov.
V Piratski stranki nameravajo davek na dohodek v prvem dohodninskem razredu znižati s 16 na nič odstotkov, v drugem pa s 26 na 20 odstotkov. Izpad proračunskih prihodkov zaradi davčne razbremenitve dela bi nadomestili z višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov. Za vlagatelje, ki vlagajo v slovenska podjetja, predvsem tista v najzgodnejših fazah rasti, Piratska stranka načrtuje davčne ugodnosti, prav tako za fizične osebe, ki donirajo za dobrodelne namene, kulturo, šport ter za nevladne organizacije.
Temeljno stališče stranke Resni.ca pri davkih je, da se morajo na splošno znižati. »Tudi najnovejša dognanja, ki jih je leta 2010 objavila ena najbolj prestižnih svetovnih revij American Economic Review, kažejo, da je najoptimalnejša efektivna davčna stopnja pri približno 33 odstotkih. To pomeni, da kombinacija vseh davčnih stopenj ne sme preseči 33 odstotkov. Če želimo, da država dvigne BDP še hitreje, bi morala biti ta davčna stopnja še znatno nižja,« so prepričani v Resni.ci, ki ji predseduje Zoran Stevanović.