Stanje v slovenskem sadjarstvu je resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne. Po prvih ocenah se napoveduje skoraj desetodstotno zmanjšanje količine pridelka jabolk v primerjavi z lanskim letom. Stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji je bila med letoma 2017 in 2021 od 14- do 47-odstotna, lani pa je bila po začasnih ocenah 29-odstotna. Na okrogli mizi o samooskrbi s sadjem, ki so jo včeraj pripravili v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni, so sogovorniki z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Biotehniške fakultete iz Ljubljane in iz Združenja za sadjarstvo izpostavili pomen nadaljnjih prilagoditev sadjarstva na posledice podnebnih sprememb. Med drugim so opozorili na majhno oskrbo s slovenskim sadjem in zelenjavo v javnih zavodih, ki je po mnenju predsednika Združenja za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS) Boštjana Kozoleta alarmantno nizka. Razlog za to je največkrat cena, ki je še vedno odločilen dejavnik za nakup kmetijskih proizvodov in živil. S tem je vprašljiva tudi kakovost sadja v javnih zavodih, zato si sektor želi vzpostavitev ustreznega sistema, da bo v javnih zavodih na voljo kakovostno sadje slovenskega porekla. Slovenske sadjarje skrbi tudi nedopustno zavajanje potrošnikov glede porekla sadja.