Medtem ko je vladajočo koalicijo pred parlamentarnimi počitnicami vznemiril poziv finančnega ministrstva, ki napoveduje politiko zategovanja pasu v proračunskem obdobju 2024–2025, vladna dopolnila načrta razvojnih programov 2023–2026 na področju opremljanja Slovenske vojske predvidevajo rekordne zneske za nakup vojaške oborožitve. V naslednjih štirih letih naj bi Slovenija glede na načrte kupila šest helikopterjev za dobrih 195 milijonov evrov, dve taktični transportni letali spartan za 159 milijonov evrov, 200 milijonov evrov bomo odšteli za kopenski sistem zračne obrambe, namesto 45 oklepnikov tipa boxer pa nabavili 106 bojnih kolesnih vozil 8x8 za dobrih 695 milijonov evrov. Za nakup vse opreme v košarici je predvidenih 1,249 milijarde evrov.
Pri nakupu oklepnikov se na ministrstvu pogajajo z več potencialnimi dobavitelji, a jih pred zadnjim krogom pogajanj ne razkrivajo. Predsednik vlade Robert Golob se je sicer ob robu nedavnega vrha Nata v Vilni o tem pogovarjal tako s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo – in sicer za oklepnike rosomak, ki so licenčna verzija finskih oklepnikov patria – kot tudi s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem. Za nakup še enega transportnega letala spartan, kakršnega je že naročila že prejšnja vlada, so se na ministrstvu odločili za primer, da prvo ne bi bilo na voljo zaradi tehničnega vzdrževanja. V sklopu nemške pobude za krepitev skupne evropske zračne obrambe, h kateri je Slovenija pristopila oktobra lani, pa bo vlada kupila tudi kopenski sistem zračne obrambe, za kar naj bi namenila 200 milijonov evrov. Šlo naj bi za nemški raketni sistem iris-T.
Levica zaenkrat ostaja pri javni kritiki
»Višanju izdatkov za oboroževanje in nakupu orožja v Levici ostro nasprotujemo,« so še isti dan protestirali v najmanjši koalicijski partnerici, kjer menijo, da bi morale biti vladne in družbene prioritete drugje in da bi morali namesto o dodatnih investicijah v nakupe orožja govoriti o dodatnih sredstvih za zdravstvo, pokojnine, stanovanja in zeleno transformacijo družbe. »Rekordno oboroževanje za potrebe zveze Nato se dogaja ob ponovnem uvajanju fiskalnega pravila in pritiskih na vsa ostala ministrstva k zmanjševanju porabe javnih financ, vključno z razmislekom o zakonodajnih spremembah, s katerimi bi se zmanjšale zakonske obveznosti države do upravičencev s področja sociale,« so še dodali.
Kritičen je bil tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki je v zapisu na facebooku spomnil, da se je koalicija v koalicijski pogodbi zavezala, da bo premislila vojaški koncept in revidirala pretekle orožarske nakupe. Po njegovi oceni je te zaveze vlada z načrti nabave »orožja za Nato in dobičke vojaškoindustrijskega kompleksa zelo grobo potepala«. V Levici skratka menijo, da je politika obrambnega ministra Šarca le nadaljevanje oziroma celo krepitev politike obrambnega ministra Tonina. A kaj te kritike najmanjše partnerice v vladi pomenijo za odnose znotraj koalicije? Vsi trije ministri Levice so na seji vlade v skladu s programskimi stališči stranke, ki zagovarja mirovniško politiko, sicer glasovali proti navedenim nakupom, a stranka z izjemo javnih kritik po naših informacijah svojega nasprotovanja zaenkrat ne namerava zaostriti.
Šarčevi obrambni politiki zaenkrat ne oporekajo niti Socialni demokrati, ki so se lani pred volitvami podpisali pod politično zavezo Glasu ljudstva, da »mora vojaška politika izhajati iz realne ogroženosti Slovenije, ne iz 'zavez do Nata', zato je treba ustaviti investicije v oborožitev in opremo, namenjeno delovanju SV v tujini«. »Evropa je ta trenutek v vojni, vojska absolutno pomaga na terenu. Včasih so številke mogoče neizprosne, ampak življenje se ne vrti tako, kot si vsi skupaj želimo, včasih se vrti v drugo smer,« je vladni sklep o vojaških nakupih prejšnji teden pospremil gospodarski minister iz vrst SD Matjaž Han. Golobova vlada lahko potemtakem na vojaškem področju za zdaj brez strahu pred notranjimi pretresi nadaljuje politiko Gibanja Svoboda, kjer odkrito zagovarjajo aktivno vlogo Slovenije kot članice zveze Nato, vključno z načrtom pospešenega povečanja obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030.
