Vlada Roberta Goloba bo požrla obljubo in do konca leta ne bo uvedla bolj solidarnega sistema zdravstvenega zavarovanja – to je takšnega, ki bi bil prilagojen višini dohodka zavarovanca. Namesto pravičnejše rešitve bo 35-evrski obvezni zdravstveni prispevek (OZP) z marcem podražila v skladu z rastjo plač, smo razkrili prejšnji teden. Spomnimo, da je vlada ukinila dopolnilno zavarovanje, ki so ga tržile zavarovalnice, prav zaradi očitkov, da neupravičeno dražijo cene zavarovanj.

Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, je odstop od zaveze o uvedbi bolj solidarnega sistema zavarovanja utemeljevalo s študijo možnih scenarijev preoblikovanja obstoječega obveznega zdravstvenega prispevka v bolj pravično in obenem finančno vzdržno obliko. Študijo so naročili že januarja letos, končni dokument so prejeli spomladi. Izdelal jo je center poslovne odličnosti na ekonomski fakulteti, podpisan pa je Mitja Čok, profesor omenjene fakultete, ki je nepričakovano umrl julija letos. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je pregledalo scenarije in jih označilo za »stroškovno in administrativno obremenjujoče«.

Obdelali kar 15 scenarijev

Dnevnik je pridobil študijo. Iz nje je razvidno, da je avtor preigraval 15 različnih scenarijev. Med njimi ni takšnega, ki bi ga bilo mogoče označiti kot proporcionalnega ali progresivnega. Z vprašanjem, kako administrativno obremenilni so, se ni ukvarjal.

Ker je bil dokument oddan že marca, se je moral Čok naslanjati na finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2024. Številke zato ponekod odstopajo od aktualnih podatkov o poslovanju zdravstvene blagajne. V skladu s tedanjo projekcijo bi z 12-mesečnimi vplačili obveznega zdravstvenega prispevka v zdravstveno blagajno priteklo 677,3 milijona evrov. Javne finance bi s tem zbrale 595,1 milijona evrov neto, saj se prispevek odšteje od dohodninske osnove in bi bila ta letos nižja za 82,2 milijona evrov.

Analiza omenja nepravičnost obstoječe ureditve: pri posameznikih, ki ne plačajo dohodnine, se razpoložljivi dohodek zniža za celotni znesek obveznega zdravstvenega prispevka in zato efektivno plačujejo 35 evrov na mesec. Tisti v najvišjem dohodninskem razredu pa uživajo 50-odstotno znižanje in dejansko plačujejo le 17,5 evra na mesec.

Večina scenarijev bi dodatno obremenila le najbolj premožne

Kot že rečeno, je v gradivu zajetih 15 scenarijev. Prvi trije obravnavajo ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka in dvig prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po nobenem ne bi bilo mogoče povsem nadomestiti izpada prihodkov iz naslova obveznega zdravstvenega prispevka. Ostali scenariji se nanašajo na kombiniranje obveznega prispevka s povišanjem prispevne stopnje delodajalca.

V skladu s slednjimi bi se posameznikova prispevna stopnja povečala med odstotkom in dvema odstotkoma, odvisno od scenarija, spodnja meja dodatnega plačila pa ne bi smela biti pod določenim zneskom (od 35 do 42 evrov na mesec). V vseh primerih bi prispevek, ki bi bil višji od 35 evrov, plačevalo največ sto tisoč najbolje plačanih v državi. Pozitivni učinek za javne finance v primerjavi z obstoječo ureditvijo bi na letni ravni znašal od 15,7 do 202,4 milijona evrov.

Le petina bi plačevala več kot zdaj

Spomnimo, stranka Levica je že lani spomladi pripravila predlog obveznega zdravstvenega prispevka, po katerem bi bila višina prispevka odvisna od višine plače. »Predlog, ki smo ga pripravili, je boljša in pravičnejša rešitev kot čisti prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek,« so tedaj sporočili iz Levice. Predlog je predvideval, da se višina prispevka dvigne za osebe s plačo, višjo od povprečne, ter spusti za osebe s plačo, nižjo od povprečne. Tako bi bilo skoraj 80 odstotkov zavezancev na enakem ali na boljšem, za 21 odstotkov najbolje plačanih pa bi se prispevek dvignil. »Ob tem pa je treba izpostaviti, da bo tudi zanje novi prispevek predstavljal manj kot dva odstotka mesečne bruto plače,« so tedaj pojasnili. Golob je predlog označil kot brezpredmeten, koalicija pa je obljubila, da bo do leta 2025 uvedla socialno pravičnejši obvezni zdravstveni prispevek, katerega višina bo odvisna od višine posameznikovega dohodka.

Levica preigrala tudi progresivne scenarije

Levica ni opustila svojih prizadevanj, pripravila je več alternativnih scenarijev in izračune koalicijskima partnericama izročila sredi maja. Gradivo smo pridobili neuradno. V njem so med drugim modelirali tako imenovani proporcionalni prispevek. Dejansko namreč ni proporcionalen, saj ne predvideva enotne prispevne stopnje, prispevek linearno narašča od minimalnega zneska 20 evrov do maksimalnih 210 evrov. Maksimum bi plačevali prejemniki najmanj petkratnika povprečne plače. S takšnim »proporcionalnim« prispevkom v blagajni ne moremo ustvariti toliko prihodkov kot zdaj, ne da bi tisti s povprečno plačo plačevali več, ugotavljajo v Levici. V stranki na odziv ministrstva za zdravje kot tudi ministrstva za finance v zvezi z njihovimi predlogi sicer še čakajo.

Na tem mestu kaže omeniti, da civilna iniciativa Glas ljudstva terja uvedbo pravega proporcionalnega prispevka v višini 2,8 odstotka mesečnega dohodka. Druga možnost, po francoskem zgledu, je uvedba prispevka, ki bi se obračunal glede na višino neto dohodka, in sicer zato, da se tisti v najvišjem dohodninskem razredu ne bi mogli »izmuzniti« skozi olajšavo. Tretja možnost, ki bi zajela vse dohodke in ne le plač, pa je povečanje dohodnine za ustrezen odstotek.

Nazaj k analizam Levice: v stranki so izračunali tudi finančni učinek progresivnega obveznega zdravstvenega prispevka. Spomnimo, da je zagovornik načela enakosti že lani poleti poslance pozval, naj obvezni zdravstveni prispevek oblikujejo progresivno, glede na dohodek zavezancev. Povedano drugače: večji prihodek ko ima posameznik, večji delež naj prispeva v zdravstveno blagajno.

V Levici so z izračuni dokazovali, da je mogoče prispevek določiti progresivno in socialno pravično in da se z njim v zdravstveno blagajno nateče dovolj sredstev. Po enem od pristopov bi najslabše plačani plačevali 25 evrov na mesec, tisti s povprečno plačo enako kot zdaj, prejemniki 4000 evrov bruto mesečne plače bi prispevali 57 evrov, tisti z več kot 12.000 evrov bruto plače pa 600 evrov na mesec. S takšnim progresivnim prispevkom bi ZZZS zbral slabih 655 milijonov evrov na leto, pokaže izračun. Še bistveno bolj donosen bi bil progresivni scenarij, po katerem bi bil najnižji prispevek 35 evrov. Z njim bi zbrali skoraj 904 milijone evrov prispevka.