Koalicija je dopolnilno zdravstveno zavarovanje lani nadomestila z obveznim zdravstvenim prispevkom, do leta 2025 pa je obljubila uvedbo bolj solidarnega sistema zavarovanja. Ker vlada do danes ni zmogla drugega koraka, ker torej ni zmogla realizirati obljubljene pravičnejše rešitve, ki bi upoštevala premoženjsko stanje državljanov, so spremembe zakona o prispevkih za socialno varnost vložili v iniciativi Glas ljudstva. Obvezni zdravstveni prispevek v enotni višini 37,17 evra bi nadomestili z dvigom prispevne stopnje, kjer bi upoštevali posameznikove dohodke. Njihova rešitev na papirju obljublja, da bi 90 odstotkov zavezancev poslej plačevalo manj, a da bi bile spremembe tudi realizirane, morajo predlagatelji zbrati potrebno večino v državnem zboru.
Brez Svobode zakon brez možnosti
Do cilja pa jih čaka sila težka pot. Iniciativa je sicer zakonski predlog v državni zbor v torek odnesla s podporo SD, Levice ter poslancev Mihe Kordiša in Mojce Šetinc Pašek. A 13 poslanskih glasov je seveda premalo, da bi spremembe prestale državnozborsko sito. Ne pomaga, da iz največje vladne stranke, v kateri razpolagajo z 39 poslanskimi glasovi, za zdaj ni nikakršnih signalov, da bi spremembe podprli. Nasprotno – v Gibanju Svoboda pravijo, da predloga zakona, ki ga je pripravil Glas ljudstva, četudi se z njegovim namenom strinjajo, ne morejo sopodpisati. »Predlog namreč v taki obliki ne odgovarja na nekatere ključne izzive, ki jih bomo v prihodnje imeli v zdravstvu, in ni usklajen s socialnimi partnerji,« pravijo.
In pojasnjujejo: »Kot največja vladna stranka žal nimamo privilegija, da bi lahko ne glede na posledice sprejemali politično všečne ukrepe. Nosimo namreč največjo odgovornost za vzdržnost javne zdravstvene blagajne, ki tudi zaradi ukrepov tako plačne in pokojninske reforme kot tudi dolgotrajne oskrbe prinaša več novosti, te pa bodo v prihodnje vplivale tudi na zdravstveno blagajno. Zato želimo drugi korak narediti premišljeno in odgovorno, v sodelovanju s socialnimi partnerji in skupaj z dvema področjema, ki tudi že več let 'burita duhove' – to so enormni zneski za absentizem in organizacijska sprememba ZZZS, ki upravlja več kot šest milijard evrov.« V Svobodi so še dodali, da vlado pozivajo, naj njeni predstavniki nadaljujejo pogajanja s socialnimi partnerji: »To bi omogočilo, da še v tem mandatu pripravimo celovit zakon, ki bo sistemsko uredil vsa tri omenjena področja.«
Koalicija pravičnejšo rešitev obljubila že leta 2023
Vendar je bil, kot rečeno, ta drugi korak državljanom obljubljen že do konca leta 2024. Neuradno so nam zaradi tega nekateri naši sogovorniki iz koalicije že večkrat dejali, da dvomijo o realizaciji pravičnega preoblikovanja prispevka v tem mandatu, saj da se na tem področju v vladi že dolgo nič ne premakne. Ministrstvi za finance in zdravje že od prejšnjega leta preigravata različne možne scenarije rešitev. V Glasu ljudstva ne glede na to še niso obupali nad tem, da se bodo v Svobodi spomnili svojih zavez volilcem, izpolnitev katerih je vladna koalicija obljubila že leta 2023, ob napovedi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega prispevka v obvezni zdravstveni prispevek.
»Preprosto si kot družba, ki je relativno bogata, ne moremo privoščiti, da revna upokojenka, revni upokojenec plača ob koncu leta, ko se upoštevajo tudi dohodninske olajšave, preračunano približno dvakrat več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot najbolj bogati ljudje,« pa je včeraj ob vložitvi zakona poudarila poslanka Levice Nataša Sukič. Predlog sprememb je v imenu SD pozdravila tudi poslanka Bojana Muršič. Izpostavila je še, da je treba predlog uskladiti v socialnem dialogu, zaradi česar bodo vlado pozvali, naj v zvezi s to temo skliče tudi sestanek s socialnimi partnerji.
