Tragična smrt Aleša Šutarja je s položaja odnesla zdaj že nekdanja pravosodno ministrico Andrejo Katič in notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki sta prevzela objektivno odgovornost, ni pa odnesla ministra, pristojnega za socialne zadeve, Luke Mesca. V opozicijskih SDS in NSi so zato proti njemu vložili interpelacijo, ki pa naj bi jo Mesec po pričakovanjih prestal (do glasovanja v petek do zaključka redakcije še ni prišlo). V opoziciji so prepričani, da je bil minister v zadnjih letih eden najbolj odgovornih za to, da se na področju socialne politike, ki bi preprečevala deviacije in kriminal – v oboje so na jugovzhodu države pogosto vpleteni pripadniki romske skupnosti – niso sprejele nobene resne rešitve, pač pa se je zagovarjala permisivna politika, med tem pa se je nasilje krepilo.
Mesec med najbolj odgovornimi za to, da sistem ne deluje
Prvopodpisani pod interpelacijo Janez Cigler Kralj (NSi) je ocenil, da je interpelacija logičen odgovor na pasivnost skupine za reševanje romskih vprašanj in ministrstva za delo, ki mu očitajo zavračanje realnih, razumnih predlogov lokalnega prebivalstva in občin jugovzhodne Slovenije, ki trpijo zaradi nasilja nekaterih lokalnih romskih skupin in ki to dojemajo kot izjemno nepravičnost. »Ljudje čutijo, da niso enaki pred zakonom, ljudje so jezni.« Ministru je očital »mehke ukrepe« in neučinkovitost, »ki se jo opazi z Lune«, kar da sicer velja za vse resorje, ki jih vodi Levica. Odziv vlade po tragičnem dogodku v obliki radikalnih ukrepov pa je bil po njegovem mnenju predvsem »reševanje lastne politične kože«.
»Tragična smrt Aleša Šutarja ni bila le krut dogodek, ki je za vedno zaznamoval njegovo družino in skupnost. Bila je tudi najtežji opomin, da sistem ne deluje, in v tem sistemu nosi politično odgovornost tudi minister Luka Mesec,« je izpostavila Anja Bah Žibert (SDS). »Ljudje na jugovzhodu države ne živijo v soju projektov brez resne evalvacije na račun davkoplačevalcev in tudi ne od utopičnih pogledov na reševanje problemov. Živijo v stiski, ker jim ne zagotovite tistega, kar jim pripada po ustavi in zdravi pameti – spoštovanja zakonov za vse, občutka, da so pred državo vsi enaki in da se posameznim skupinam ne dovoli izkoriščati socialnih transferjev, s katerimi nadomeščajo delovno aktivnost. Dokler tega ne bodo občutili in videli v praksi, bodo besede o programih in najobsežnejših ukrepih izpadle še bolj bizarno in trapasto.« Ministru je tudi navrgla, da je z napovedjo dviga minimalne plače dan pred interpelacijo dokazal, da ima težave in da je preusmerjanje pozornosti z interpelacije nujno.
Predstavniki opozicije so izpostavili predvsem dolgotrajno ignoriranje številnih prošenj in pozivov lokalnega prebivalstva k ukrepanju ter zavračanje večkrat vloženih opozicijskih in županskih predlogov zakonskih svežnjev. »Po umoru govoriti o sočutju in trkati na pravico je prepozno. Narod je jezen, ker niste naredili nič. Tri leta ste vse, ki smo opozarjali na varnostne grožnje, zmerjali z nestrpneži, zdaj pa so krive prejšnje vlade,« je pribil Aleksander Reberšek (NSi).
Interpelacijo so podprli tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov. »Sistem, za katerega ste kot minister odgovorni, v tem trenutku ne deluje tako, kot bi si vsi skupaj želeli. Če bi deloval, ne bi bili priča takšnemu naraščanju nasilja in kaznivih dejanj na določenih območjih,« je izpostavila Eva Irgl.
SD: ukrepati je treba bolj učinkovito
Ministra so najodločneje vzeli v bran v Levici. Nataša Sukič je opoziciji predlagala, naj najprej počisti pred svojim pragom, saj da ima kaj počistiti. Interpelacijo je označila za predvolilni spektakel, »skupek pavšalnih, neargumentiranih, pritlehnih natolcevanj, začinjenih s šovinizmom in sovražnostjo do drugih in drugačnih«, ter za napad na ministra Mesca in koalicijsko partnerico, ki da je izpeljala vse napovedane reforme. Predloge opozicije in »četice ksenofobnih županov« pa da so zavrnili, ker naj bi bili diskriminatorni in naj ne bi reševali ničesar. »Integracija je proces in pozitivne nastavke za ta proces sta ta vlada in aktualno ministrstvo za delo vsekakor izdatno prispevala,« je ocenila in dodala, da bi veliko več morale narediti občine same.
»V mandatu aktualne vlade so bili sprejeti in zagnani najobsežnejši sistemski ukrepi na področju vključevanja romske skupnosti v zadnjem desetletju. Ocenjujemo, da interpelacija ne temelji na dejstvih, temveč na političnem obračunavanju, zavajanju javnosti in poskusih prelaganja odgovornosti za dolgoletne sistemske težave, ki smo jih v tem mandatu končno naslovili,« pa je povedala Sandra Gazinovski (Svoboda).
V SD so bili kritični do bistvenega poslabšanja varnostne situacije v tem delu države, do česar da je pripeljala neučinkovitost države pri pregonu vse pogostejših nezakonitih ravnanj, zlasti manjših tatvin, in vse pogostejšega fizičnega nasilja romskega prebivalstva nad večinskim. »Nerešena ostajajo tudi vprašanja vključevanja romskih otrok v vrtce in šole, visoke stopnje brezposelnosti in odvisnosti od socialne pomoči ter slabih bivalnih razmer v romskih naseljih,« je dejal Soniboj Knežak, ki obžaluje, da je šele velika tragedija privedla do spoznanja, da mora država na tem področju ukrepati precej bolj odločno in učinkovito. Kljub temu interpelacije v SD niso podprli, ker da predlagatelji niso konkretizirali očitanih kršitev in ker zamenjava ministra ob koncu mandata ne bi prispevala k učinkovitejšemu reševanju romske problematike.
Mesec: Desnico bolijo rezultati Levice in vlade
»Ironično je, da smo danes tu, na zatožni klopi, zato, ker opozicija pravi, da nič ne delamo, da vse delamo narobe, da smo nesposobni. To ni nič drugega kot poceni predvolilni bolj, ker je vlado, ki je prva po 20 letih uspešno zaključila tisto, kar je napovedala, treba na vsak način poskušati diskreditirati. To je namen te interpelacije,« se je odzval minister Mesec. Ob koncu leta 2025 po njegovem mnenju desnico pač boli, ker je vse stavila na to, da Levica in vlada ne bosta zaključili svojih reform, a se je uštela.
Predlagateljem je očital, da sami niso izvedli nobenih resnih ukrepov, ko so imeli v rokah škarje in platno, zdaj pa rešitve današnjega stanja niso mogoče v nekaj mesecih. Izpostavil je številne ukrepe, ki so jih zastavili predvsem v smeri izboljšanja integracije, med drugim kadrovske okrepitve na centrih za socialno delo, več sprememb na področju vrtcev in šol, ki naj bi prispevale k večjemu vključevanju romskih otrok, projekt za zaposlovanje Romov, nov razpis za večnamenske romske centre, pa tudi uresničitev dveh predlogov NSi, s katerima so obiskovanje šole in vrtca povezali s socialno politiko. »Tudi v Šutarjevem zakonu sem držal obljubo, da socialna država ne bo več tolerantna do tistih, ki grobo kršijo pravila.« Šutarjevemu zakonu naj bi sledil integracijski zakon, ki naj bi zagotovil izboljšanje bivalnih razmer in boljšo vključitev romske skupnosti v družbo, kar pa bo dolgotrajen proces.
