Potem ko je državni zbor že zavrnil možnost razpisa posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi, ki ga ni podprla niti opozicijska NSi, v SDS nadaljujejo blokiranje reorganizacije vlade in z vložitvijo 2500 podpisov začenjajo postopke za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi. Kot pravijo, ne gre za skupno akcijo z aktivistom Vilijem Kovačičem. Poteza SDS bo tako oblikovanje vlade krepko prestavila. Na predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič je namreč, da po preverjanju ustreznosti pobude razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Če bi ta v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, mora predsednica po zakonu določiti rok, ki začne teči 1. septembra.
Širitve ministrstev ne bi imeli
Po koalicijskem predlogu bi vlado namesto sedanjih 17 sestavljalo 20 ministrstev, kar naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti in odzivnosti dela. V SDS se s tem ne strinjajo, češ da to pomeni višje stroške delovanja vlade in da prerazporeditve ministrstev ne zagotavljajo operativnega delovanja. V koaliciji so takšne argumente večkrat zavrnili, rekoč, da se volilni poraženci ne znajo dostojanstveno posloviti. Povečanju števila ministrstev niso naklonjeni niti v NSi, kjer pa vseeno vztrajajo pri stališču, da ima vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado po lastnih željah.
Namero SDS je na novinarski konferenci predstavil poslanec Branko Grims. Kot ključen razlog za zakonodajni referendum o zakonu o vladi je po njegovih besedah nepopisna šlamastika z naftnimi derivati. »Tisto, kar je najhuje, je, da se je izkazalo, da je vlada popolnoma neoperativna že takšna, kot je zdaj,« je dejal in navrgel: »Si predstavljate, da želijo takšno neoperativno vlado še širiti. Da bo še bolj neoperativna.« Grims je namignil, da morda to niti ni edini referendum, saj da bi lahko bilo po poletnih počitnicah izvedenih več referendumov hkrati. Omenil je, da bi se lahko ti postopki združili s predsedniškimi in lokalnimi volitvami, s čimer strošek referenduma »ne bi stal praktično nič«.
Sajovic: Politična preigravanja ne prinašajo napredka
»Prvič v zgodovini samostojne države se je zgodilo, da je bil na zakon o vladi vložen referendum. To se ni zgodilo nobeni vladi v preteklosti,« so se na pobudo stranke SDS že odzvali v poslanski skupini SD. Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je medtem ponovil, zakaj širijo ministrsko ekipo. Tri nova ministrstva ustanavljajo, saj želijo poskrbeti za sožitje generacij in podnebne spremembe. »Taktiziranja, politična preigravanja tega napredka ne prinašajo, jemljejo pa nam dragoceni čas,« je poudaril. Hkrati se je zavezal, da bodo dali vse od sebe, da najdejo ustrezne rešitve pri podražitvah hrane in energentov. »Prepričan sem, da se zgodba slabega polnjenja bencinskih rezervoarjev ne bo več ponovila.«
Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je komentiral, da je bila poteza SDS pričakovana in je jasen kazalnik tega, da se v stranki Janeza Janše niso sprijaznili s porazom na volitvah. Vlada bo po njegovih besedah v tem času delala po načrtih. »Pač z malo več improvizacije pri usklajevanju novih področij.« Dodal je, da so referendumi demokratično orodje, vendar gre v tem primeru po njegovem mnenju zgolj za zavlačevanje postopkov. Če bi do referenduma prišlo, velja omeniti, da je za zavrnitev zakona potrebna najmanj petina glasov vseh volilcev, torej približno 340.000 glasov. Spomnimo, da je na aprilskih državnozborskih volitvah SDS podprlo nekaj manj kot 280.000 volilcev.
