Dve ljubljanski ambulanti za neopredeljene paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika, sta po manj kot letu delovanja svoja vrata zaprli pred dodatnimi vpisi. Obe ambulanti sta dosegli mejo, pri kateri jima ni več treba sprejemati dodatnih pacientov.
Pacienti se v teh dveh ambulantah, ki sta v njihovi enoti v Šiški, ne morejo več opredeliti, so potrdili v Zdravstvenem domu Ljubljana. Še vedno pa bodo, če so pred izgubo izbranega zdravnika obiskovali prav šišensko enoto, v tamkajšnjih ambulantah za neopredeljene dobili zdravstveno oskrbo. Za paciente v taki situaciji je na voljo tudi tako imenovana administrativna ambulanta ljubljanskega zdravstvenega doma.
Predvidenih 19, odprtih deset ambulant
V ljubljanskem zdravstvenem domu trenutno deluje deset ambulant za neopredeljene paciente z malo manj kot šestimi timi (ambulantam za neopredeljene ni treba zagotavljati enakih urnikov, kot jih imajo običajne ambulante družinske medicine, op. p.). Število pacientov, ki so vpisani v njih, se še vedno povečuje. Včeraj sta bila v ljubljanskih ambulantah za neopredeljene vpisana 7502 prebivalca oziroma 75 ljudi več kot drugega oktobra. Spomnimo, da so v zdravstvenem resorju na začetku leta za glavno mesto predvideli 19 ambulant za neopredeljene, a so se prvotni načrti ob pomanjkanju osebja izkazali za težko uresničljive.
Obseg delovanja ambulant za neopredeljene paciente je še vedno povezan s kadrovskimi omejitvami, še zlasti pri zdravnikih, je razvidno iz pojasnil ljubljanskega zdravstvenega doma. Starejši zdravniki se na primer ne odločajo za sodelovanje v njih, opažajo. V ljubljanskem zdravstvenem domu, ki ga vodi Antonija Poplas Susič, so sicer že na začetku leta predlagali širše kriterije za vključevanje zdravnikov v tako delo. V njihovih ambulantah za neopredeljene paciente na primer ne morejo delati zdravniki, ki so samostojni podjetniki, ali zdravniki iz drugih krajev.
V šišenski enoti ljubljanskega zdravstvenega doma, kjer so bili odhodi zdravnikov v preteklosti pogosti, sta se letos zaposlila dva zdravnika. Prekinili pa so sodelovanje z zdravnico, ki je v tej enoti po podjemni pogodbi delala tudi po lanski odpovedi. V zdravstvenem domu so že avgusta pojasnjevali, da so omenjeni zdravnici ponujali zaposlitev, ob kateri bi se lahko pacienti pri njej znova opredeljevali, a je ni želela sprejeti. Prav tako pa po podatkih zdravstvenega doma niso prejeli dokazil, da niso njen edini delodajalec.
Ravnikar: Edini ukrep, ki deluje
Ob obilici rednega dela, rednih dežurstvih in prenizkem plačilu ni med zdravniki in medicinskimi sestrami praktično nikakršnega zanimanja za dodatno nadurno delo, ugotavlja Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Poskus zagotavljanja dodatnega ordinacijskega časa z ambulantami za neopredeljene, kjer so zaposleni nagrajeni bolje, po njegovem opažanju do neke mere deluje. Glede na to, da se te ambulante zdaj zapolnjujejo in da se je problematika pomanjkanja zdravnikov v Ljubljani umirila, je njihovo uvajanje po oceni Ravnikarja doseglo svoj namen. Po njegovih besedah bi bilo sicer idealno, če bi odločevalci že pred leti resno vzeli opozorila in izboljšali razmere dela v osnovnem zdravstvu, da bi bilo zanimanje za to delo zadostno. »Tako pa zdaj manjka približno 250 zdravnikov. Teh ne moremo pričarati iz nič, bolnike pa je vseeno treba oskrbeti,« je izpostavil.
Pred uvedbo ambulant za neopredeljene so za prebivalce brez zdravnika poskrbeli v rednih ambulantah ali na urgencah, dodaja Ravnikar. »Vse to pa je pomenilo povečano obremenjenost rednih ambulant, gnečo na urgencah, predvsem pa manj časa, ki ga posamezen zdravnik lahko nameni bolniku. Dokler potrebe obstajajo in nam uspe motivirati zdravstvene delavce za delo v teh ambulantah (za neopredeljene, op. p.), je ob odsotnosti dolgoročnejših ukrepov ta edini, ki deluje,« je ocenil.
ZZZS: Razgrajevanje vloge družinskega zdravnika
V ambulantah za neopredeljene je bilo na včerajšnji dan po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije vpisanih 14.626 ljudi. Pacientov ambulant za boljšo dostopnost, ki so zgodnejša oblika oskrbe za prebivalce brez zdravnika, je bilo po zadnjih dostopnih podatkih za 2. oktober 4960. Število pacientov v tovrstnih ambulantah postopoma narašča, kar je opazno v okoljih z največjimi težavami pri izbiri zdravnika. Razen za Ljubljano to velja še za Črnomelj, Velenje, Maribor in Kočevje, opažajo na ZZZS. Ker v tamkajšnjih ambulantah za neopredeljene paciente primanjkuje zdravnikov, pa je delo v njih težko organizirati na dolgoročen način, so poudarili na ZZZS, ki ga vodi Tatjana Mlakar. Obenem se z uvajanjem ambulant za neopredeljene postopoma razgrajuje pozitivna vloga družinskega zdravnika, so kritični do dogajanja. Posameznika v tem primeru namreč obravnava naključni zdravnik, ki ga ne spremlja tako celovito, kot bi ga izbrani osebni zdravnik. Rešitve na ZZZS med drugim vidijo v prenosu dela nalog ambulante družinske medicine na diplomirano medicinsko sestro, v spremembah dolžine specializacije družinske medicine in v vključevanju specializantov nižjih letnikov. Vzporedno pa bi bilo treba povečati prag za odklanjanje pacientov, so prepričani.
Ta meja je trenutno v primeru običajnih ambulant in ambulant za neopredeljene postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih, ki so odvisni tako od števila kot od starosti pacientov. Spomnimo, da je bil prag, ki omogoča odklanjanje dodatnih vpisov, občutno znižan v mandatu vlade Marjana Šarca. Ali ga bodo dvignili, novoizbrana ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na torkovi predstavitvi državnozborskemu odboru za zdravstvo ni razjasnila. Ocenila pa je, da je treba zastarele glavarinske količnike preračunati na novo. Na odgovore ministrstva za zdravje, ali od zdravstvenih domov ob zapolnjevanju obstoječih ambulant za neopredeljene pričakujejo odpiranje novih, še čakamo. Prav tako še ni znano, do kdaj bodo omenjene ambulante delovale. Lani sprejeta interventna zakonodaja je predvidela, da bo ta oblika oskrbe na voljo do konca prihodnjega leta. Rok bi bilo mogoče še dvakrat podaljšati na podlagi mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, a vsakokrat za največ pol leta.
