Najprej so delujoč sistem obljubljali pred letošnjim poletjem. Zatem naj bi ga testno priklopili do konca leta. Tudi ta napoved ne bo izpolnjena. Dnevnik je izvedel, da imajo telekomunikacijski operaterji časa do oktobra 2025, da vzpostavijo sistem. Nosilni izvajalec sistema, Telekom Slovenije, je z izvedbo naročila tako nezadovoljen, da namerava pravico iskati na sodišču.
Že julija lani, tik pred katastrofalnimi poplavami, smo v Dnevniku opozorili na nujnost uvedbe digitalnega sistema obveščanja o nesrečah, ki prebivalstvo s SMS-sporočilom in glasnim zvočnim signalom opozori na ogroženost. »Bistveno je, da ustrezni podatki dosežejo – in to pravočasno – ljudi, ki so na ogroženem območju,« je za Dnevnik tedaj poudaril evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič. Po njegovih besedah so nacionalni sistemi obveščanja ključni za zaščito življenj in zmanjšanje potencialnih izgub in škode.
Platformo za obveščanje nabavila Janševa vlada
K vzpostavitvi takšnega sistema Slovenijo zavezuje direktiva Evropske unije iz leta 2018. Obveznost bi morali izpolniti do junija 2022. Rok smo že zdavnaj zamudili. Ministrstvo za obrambo je sicer februarja 2022, torej v času vlade Janeza Janše, podpisalo pogodbo s špansko družbo Genasys, ki je za upravo za zaščito in reševanje vzpostavila platformo. Ministrstvo je za storitev plačalo 108.580 evrov z DDV.
Vendar platforma še vedno ni operativna. Mobilni operaterji morajo namreč vzpostaviti infrastrukturo za pošiljanje sporočil na mobilne telefone. Svojega dela naloge pa niso mogli opraviti tudi zato, ker je slovenska zakonodaja preprečevala njihovo sodelovanje pri obveščanju.
Najkasneje po poplavni katastrofi avgusta lani je bila splošno prepoznana pomembnost državnega sistema za obveščanje ob naravnih nesrečah s SMS-sporočili. Vlada Roberta Goloba je zagotovila takojšnje ukrepanje. Sistem, ki bi ga morali imeti že leta 2022, naj bi priklopili pred letošnjim poletjem. Zakonsko podlago je vlada sprejela decembra lani s posebno uredbo. Sočasno je zagotovila denar iz kohezijskih sredstev za vzpostavitev sistema in njegovo petletno vzdrževanje.
Zataknilo se je pri Duh Stojmenovi
Potem se je zataknilo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki ga je vodila Emilija Duh Stojmenova. Več mesecev je zamujalo z objavo razpisa. Na ministrstvu so se izgovarjali, da morajo opraviti še »neformalno informiranje deležnikov, informiranje uprave za zaščito in reševanje ter potrditev javnega razpisa na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj«. Na omenjeni upravi so svoj del obveznosti opravili že mesece prej, smo poročali v Dnevniku. Razpis je bil objavljen 17. aprila. »Računamo na to, da bi sistem lahko deloval že do konca leta 2024,« je napovedovalo ministrstvo.
Minilo še eno poletje, ko v Sloveniji ni deloval sodobni sistem obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Agencija za okolje je o ujmah, nevihtah in poplavah obveščala prek klasičnih medijev, na spletnih straneh in družbenih omrežjih.
Rezultate razpisa je ministrstvo objavilo v drugi polovici avgusta. Dobrih 2,5 milijona evrov vreden posel za vzpostavitev sistema je oddalo vsem štirim največjim mobilnim operaterjem v Sloveniji: Telekomu Slovenije, Telemachu, A1 in T-2. Večino sredstev, dobrih 2,1 milijona evrov, je prejel Telekom Slovenije, ki bo vzpostavil enotno platformo, na kateri bodo gostovali preostali operaterji.
Drugi del razpisa se je zapletel. Razpoložljivih 1,7 milijona evrov za petletno vzdrževanje sistema namreč ni zadostovalo za poplačilo prejetih ponudb v skupni vrednosti 1,88 milijona evrov, je poročal N1. Ministrstvo je zato razdelilo zgolj 687.919 evrov med tri operaterje, T-2, A1 Slovenija in Telemach. Za preostali del naročila je napovedalo objavo novega razpisa in zagotovilo, da se časovnica vzpostavitve sistema nikakor ne bo zamaknila. »Sistem bo v testni uporabi že do konca letošnjega leta,« je avgusta sporočilo ministrstvo.
Telekom je pogodbo podpisal šele ta mesec
To napoved so že tedaj demantirali razpisni pogoji, ki določajo, da morajo operaterji vzpostaviti sistem najkasneje v 12 mesecih od sklenitve pogodbe, torej ne pred avgustom 2025. Ta rok se je nato še podaljšal. Telekom namreč pogodbe ni hotel podpisati, ker je izpadel iz razpisa za drugi sklop. »Ker je Telekom Slovenije oddal vlogo, ki je v manjšem obsegu presegala predvidena sredstva za sklop 2, je moralo ministrstvo v tem delu vlogo zavrniti. Zaradi zavrnitve je Telekom Slovenije v tem delu vložil tožbo proti ministrstvu na upravno sodišče,« pojasnjujejo na ministrstvu za digitalno preobrazbo. V upravi podjetja vsebine tožbe ne želijo razkriti »zaradi varovanja poslovne skrivnosti«.
Dnevnik je izvedel, da je Telekom ta mesec, torej po odstopu ministrice, vendarle podpisal pogodbo za prvi sklop. »Rok za vzpostavitev sistema ostaja, kot je bil predviden, in sicer do enega leta od podpisa pogodbe, torej oktobra 2025,« pojasnjuje ministrstvo. »Za dokončno vzpostavitev sistema bo potrebno sodelovanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ter preostalih operaterjev,« dodaja Telekom Slovenije.
Od naročnika pričakujejo učinkovito koordiniranje
Telemach, A1 in T-2 so že podpisali pogodbe za prvi in drugi sklop. »Vsa tehnična dela za vzpostavitev sistema potekajo po dogovorjenem načrtu,« pravijo na Telemachu. »V naslednjem koraku sledi srečanje s Telekomom Slovenije. Ko bodo tehnične specifike gostovanja na omenjeni platformi usklajene na medoperaterski ravni, sledi tehnična implementacija posameznih operaterjev,« odgovarja A1. »Od naročnika pričakujemo učinkovito koordinacijo pristojnih državnih institucij s ciljem uspešne izvedbe projekta v roku ter obveščanje javnosti v fazi testiranja storitve,« sporoča T-2. Izvedba drugega sklopa sledi po končanem prvem delu projekta.
Ko bo sistem končno vzpostavljen, bodo opozorila pred neurji in nesrečami na svoje mobilne telefone in druge pametne naprave prejeli vsi na ogroženem območju, tudi gostujoči uporabniki. Sistem ne bo namenjen le obveščanju o izrednih vremenskih dogodkih, temveč tudi o drugih nesrečah, kot so recimo množične prometne nesreče na avtocesti.