Stavko zdravnikov, ki se je začela pred natanko dvema letoma, v zdravstvenih ustanovah danes le še redko omenijo. V bolnišnicah po drugi strani večkrat izpostavijo napredek v zadnjem obdobju. V UKC Ljubljana so pred kratkim objavili, da so lani opravili več storitev kot kadar koli doslej. Ko pogledamo vsa lanska zdravljenja v javnem zdravstvenem sistemu, je slika manj enoznačna.
V primerjavi z letom 2024 so lani v zdravstvu opravili več, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Izvajalci v zobozdravstveni dejavnosti so od začetka lanskega leta do novembra opravili 3,3 odstotka več obravnav oziroma 79.621 več kot v enakem obdobju leto prej, 2,3 odstotka več oziroma 171.137 več kot v enakem obdobju leta 2024 je bilo obravnav v specialistični ambulantni dejavnosti. Še vedno pa v akutni bolnišnični dejavnosti v javnih zavodih niso dosegli obdobja pred pandemijo. Izvajalci so v tem primeru sicer opravili 10.029 več operacij in posegov (povečanje je bilo 3,3-odstotno) kot v obdobju od januarja do novembra 2024. Pri zasebnikih s koncesijo so opravili 14,5 odstotka več obravnav, javne bolnišnice pa 2,7 odstotka več obravnav kot v omenjenem obdobju. Rezultat v javnih bolnišnicah je bistveno boljši kot leta 2024, ko je prišlo do zmanjšanja števila obravnav v primerjavi z letom 2023 za 1,6 odstotka, poudarjajo na ZZZS.
Kljub temu pa javne bolnišnice v akutni bolnišnični dejavnosti od začetka lanskega leta do novembra niso opravile toliko obravnav kot v enakem obdobju predcovidnega leta 2019. Zmanjšanje je bilo v tem primeru 1,1-odstotno, medtem ko so zasebniki število obravnav lani povečali za kar 53 odstotkov v primerjavi z obdobjem od januarja do novembra 2019. »Z večjo realizacijo storitev v vseh ključnih zdravstvenih dejavnostih se je v letu 2025 na splošno povečala dostopnost do zdravstvenih storitev ter krepila mreža javne zdravstvene službe, tudi z vključevanjem dodatnih ambulant in kadra,« so ocenili na ZZZS. Podatki o lanskem delovanju ambulant družinske medicine zaradi spremembe obračunskega modela po drugi strani niso primerljivi s preteklimi.
Fides: Ključne težave nerazrešene
V sindikatu Fides dve leti po začetku stavke zdravnikov ocenjujejo, da ključne težave, zaradi katerih se je začela, ostajajo nerazrešene. »Vladna pogajalska skupina nima mandata za pogajanja, zdravstveni plačni steber ostaja brez dejanskih vsebin, naši predlogi so prezrti,« ugotavlja predsednik sindikata Damjan Polh. Na ustavnem sodišču sta ta čas vloženi dve zahtevi Fidesa za ustavno presojo. V prvi oporekajo spremembam zakonodaje v primeru stavke, z drugo pa lani sprejetim spremembam zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po oceni sindikata posegajo v več ustavnih pravic zdravnikov in zobozdravnikov.
Izvajanje stavke v praksi je bilo zaradi vladnih uredb in zakonodajnih posegov močno omejeno, ugotavljajo, na odločitev ustavnega sodišča pa to vprašanje čaka že leto in pol. V primeru sprememb v plačnem sistemu na drugi strani opažajo ohranjanje plačne uravnilovke pa tudi »tog in nefleksibilen sistem, ki je javni zdravstveni sistem potisnil v stanje popolne ohromelosti«. Plačni steber za zdravnike in zobozdravnike bi moral začeti veljati 1. januarja letos, so še izpostavili, a rešitev še ni. Na njihov predlog meril in kriterijev za variabilno nagrajevanje se vlada ni odzvala, pri dosedanjih premikih pri pogajanjih pa gre »zgolj za obliže na krvaveč javni zdravstveni sistem«, menijo v Fidesu. Novi plačni sistem je hkrati ustvaril številne nove sistemske anomalije, so kritični. Vlada v naslednjem mandatu pa se bo morala po opažanju sindikata lotiti temeljite reforme plačnega sistema v javnem zdravstvu.
Pri svojih pričakovanjih ostajajo tudi drugi zdravstveni delavci. Vprašanje standardov in normativov še vedno ni razrešeno, je izpostavila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar, pogajanja o plačnem stebru za zdravstvo pa so se v teh dneh še nadaljevala.