Na ministrstvu za notranje zadeve zaenkrat še vedno ne želijo razkriti vsebine predloga novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, so nam pa potrdili naše neuradne informacije, da aktualen predlog širi krog kandidatov za zasedbo položaja generalnega direktorja policije (in tudi direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada) na strokovnjake s področja delovanja organov odkrivanja in pregona ter kazenskega sodstva in varnostne ali obveščevalno-varnostne strokovnjake. Če bo predlog obstal v trenutni obliki, policijske izkušnje ne bodo obvezen pogoj za vodenje policije, tudi sicer naj bi se znižal kriterij delovnih in vodstvenih izkušenj za šefa policije, prvega med približno 8000 policisti.

Zgledovanje po ministrici Kresal

»Po mojem mnenju bi generalni direktor policije moral imeti policijski pedigre. Generalni direktor mora uživati ugled, tako v zunanji kot tudi v notranji javnosti. Pomembno je, da mu policisti zaupajo, da ga spoštujejo, ker je do vrha policije prišel po karierni poti brez preskakovanja stopnic, in da mu zaupajo ter verjamejo, da jim bo kril hrbet, če bodo svoje delo opravljali strokovno in zakonito,« načrtovane spremembe komentira profesor fakultete za varnostne vede dr. Miroslav Žaberl, ki je v preteklosti sodeloval pri pisanju policijske zakonodaje. Kot pravi, osebno ni navdušen nad idejo, da bi vodenje policije prevzel obveščevalec ali tožilec, čeprav hkrati priznava, da lahko zunanji strokovnjaki v sistem prinesejo tudi nekaj širine, v smislu, da ne razmišljajo zgolj ozko policijsko.

Po neuradnih informacijah se sicer aktualni predlog novele, ki se bo do vložitve v državni zbor še spremenil, močno zgleduje po ureditvi, ki jo je uzakonila nekdanja Pahorjeva vlada, pripravili pa so jo pri tedanji notranji ministrici Katarini Kresal. Zato Žaberl pozdravlja namero, da se v postopek imenovanja generalnega direktorja policije ponovno vpelje tudi posebna strokovna komisija, ki mora kandidatom prižgati zeleno luč. Po njegovem mnenju je hkrati ključno, da bi se na mnenje posebne strokovne komisije vezala tudi razrešitev šefa policije. Žaberl je po drugi strani skeptičen do ideje o znižanju kriterijev oziroma pogojev delovnih in vodstvenih izkušenj za mesto generalnega direktorja policije ter njegovega namestnika: »V tujini so vodje policij 'sive glave', ki so šle čez vse stopnice v policiji.«

V Policijskem sindikatu Slovenije s predlogom novele zaenkrat še niso seznanjeni, pravijo pa, da se zavzemajo za to, »da bi bilo mogoče na najodgovornejše funkcije v policiji kadrovati le karierne policiste oziroma policiste, ki so v policiji delovne izkušnje pridobili na vseh treh nivojih delovanja policije«. Po mnenju sindikata bi bila vsaka drugačna rešitev odstop od kariernega sistema in bi lahko pomenila tudi kršitev sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev, h kateremu se je zavezala tudi aktualna vlada.

Več avtonomnosti, manj nadzora

Kot nam je omenilo več med seboj nepovezanih virov, se obetajo tudi spremembe pri umestitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki naj bi ga po novem uvrstili vzporedno z upravo kriminalistične policije v generalni policijski upravi, kar pomeni, da bi bil po novem samostojna organizacijska enota na najvišji ravni policije. NPU je trenutno kljub svoji avtonomnosti umeščen pod upravo kriminalistične policije (in si tudi pomaga z njenimi podpornimi službami), skozi leta pa je direktor NPU postajal vedno bolj odgovoren tudi direktorju uprave kriminalistične policije, in ne zgolj generalnemu direktorju policije, kot je bilo sprva predvideno.

Kot pravi Žaberl, je dobra plat večje avtonomnosti NPU vsekakor to, da se v odločitve o tem, preiskovanje katerih zadev bo prevzel NPU, ne more vpletati nihče drug razen generalnega direktorja policije. Past pa hkrati tiči v precej manjših možnostih nadzora nad NPU in trenjih znotraj policije. V preteklosti je bilo denimo v kriminalistični policiji precej nejevolje, češ da NPU, kjer so zaposleni precej bolje plačani preiskovalci, nekatere primere prevzame šele tedaj, ko kriminalisti na regionalni ravni že opravijo večino dela.

Preberite še komentar: Nova policijska zakonodaja: Upravičeni dvomi in sumničavost

Priporočamo