V družinskem podjetju, kjer že od leta 1982 proizvajajo stroje za razrez lesa, je pomagal, odkar pomni. Pri 19 letih ga je oče poslal na montažo žage v daljno Papuo Novo Gvinejo. Spremljal ga je sicer tehnično izkušeni sodelavec, ki pa ni znal angleško, zato je moral sam kot novopečeni študent podjetništva poskrbeti za komunikacijo s tamkajšnjimi prebivalci. Pot je trajala skupno tri dni: nekaj so je opravili z letali, nekaj s čolnom, nekaj sede v prtljažniku poltovornjaka. Ko so končno prispeli na lokacijo, jih je čakala še tritedenska montaža. A od vsega se je Simonu Mescu v spomin najbolj vtisnilo zadovoljstvo domačinov. Eden od vaščanov, ki so se veselili novih služb in obetov boljšega življenja, je novorojeno hčerko poimenoval kar po njihovem stroju – Mebor Lynn.
psihoterapija
Zakon o psihoterapiji sprejet, razdor ostaja
