Kadrovskih razmer v pravosodju ne bo mogoče normalizirati le s prizadevanji za dvig minimalne plače, ampak tudi s prenovo celotnega plačnega sistema in odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v sodstvu. Sodstvo in zaporski sistem sta na skrajni meji zmogljivosti delovanja, opozarjajo v Sindikatu delavcev v pravosodju.
Kadrovska situacija na sodiščih je kritična, v današnjem sporočilu za javnost opozarja sindikat. Kot navajajo, se na vseh sodiščih srečujejo s fluktuacijo in primanjkljajem sodnega osebja. To že povzroča zastoje v sojenjih in »če ne bo premikov na tem področju, bodo nastale resne motnje,« so zapisali.
Dodatna težava sodišč je iskanje novih kadrov. Kandidati zaradi prenizkih plač, ki je za večino delovnih mest pod pragom minimalne plače, namreč pogosto niso zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja. Težave so zlasti na delovnih mestih strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov, sodnih zapisnikarjev ter tudi na delovnih mestih v finančno-računovodskih službah.
V sporočilu izpostavljajo tudi, da so javni uslužbenci na sodiščih bistveno nižje plačani od zaposlenih na primerljivih delovnih mestih drugje v državni upravi. Večinski delež javnih uslužbencev na sodiščih (50,23 odstotka) namreč prejema zgolj minimalno plačo. Po podatkih sindikata je približno 60 odstotkov zaposlenih na delovnih mestih z zahtevano V. stopnjo izobrazbe, kar je do 40 odstotkov več v primerjavi s Finančno upravo Republike Slovenije ali upravnimi enotami, in to kljub temu, da v zahtevnosti delovnih mest ni razlik.
Po mnenju sindikata kadrovskih razmer v pravosodju ne bo mogoče normalizirati le s prizadevanji za dvig minimalne plače, ampak tudi v prenovo celotnega plačnega sistema in odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v sodstvu. »Slednja se kažejo v tem, da zaposleni, ki opravljajo po vsebini in zahtevnosti enake ali vsaj primerljive naloge, prejemajo nižje plače od zaposlenih drugje v javnem sektorju,« navajajo.
Po mnenju sindikata pa je nujno treba prevrednotiti tudi položaj pravosodnih policistov. S podobno problematiko kot sodstvo se namreč srečuje tudi slovenski zaporski sistem. Pomanjkanje kadra, zlasti pravosodnih policistov, je že kronično, delovno mesto novo zaposlenega pravosodnega policista – kandidata pa je uvrščeno v 18. plačni razred in torej zaposlenemu ne obljublja niti zakonsko predpisane minimalne plače.
Po navedbah sindikata sta plačni zaostanek na sodiščih jasno razkrila tudi analiza strukture obstoječih delovnih mest in bela knjiga o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu. Čeprav sta oba dokumenta zaposlenim prinesla kanček upanja, da se bodo plačna nesorazmerja v doglednem času vsaj delno odpravila, pa se z vsebino bele knjige ni uspela seznaniti niti sedanja niti nekdanja vlada. Bela knjiga namreč vsebuje vrsto predlogov, tako dolgoročnih, ki nakazujejo zaželeno smer prihodnje normativne ureditve, kot tudi kratkoročnih, ki nakazujejo poti za ustreznejšo kadrovsko politiko znotraj obstoječe pravne ureditve.
V sindikatu izražajo še upanje, da bodo sodišča nemudoma pristopila k udejanjanju predlogov, predstavljenih v beli knjigi. Karkoli drugega bi po njihovem mnenju namreč pomenilo popolno ignoranco nakopičenih težav, nenazadnje pa tudi vloženega truda v iskanje ustreznih rešitev, da bodo delovna mesta na sodiščih tudi s plačnega vidika privlačnejša in da se bo končno presekal vsaj negativni trend na kadrovskem področju, so zapisali med drugim.
