Vlada bi morala na četrtkovi seji glasovati o noveli zakona o vrtcih. »Namen zakona je, da se odpravijo pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki so se pokazale v praksi, ter zagotovijo pogoji za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje,« so potrebo po noveli utemeljili na vladi. A obravnava novele je bila med sejo umaknjena, saj je, kot kaže, vsebina na ravni vlade še vedno nedorečena. Na pristojnem ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da se je na vladi pokazala potreba po dodatnih usklajevanjih posameznih rešitev. Naj bi bil pa zakon potrjen na naslednji seji vlade. Kje točno je potreba po dodatnih usklajevanjih, ni jasno. Novela je v javni obravnavi sicer sprožala ostre polemike pri vprašanjih fleksibilnih normativov in državnega financiranja zasebnih vrtcev.
Fleksibilni normativ
Fleksibilni normativ oziroma »možnost, da občine izjemoma dovolijo preseganje števila otrok v skupinah vrtca za največ dva otroka, je ključni instrument, ki občinam omogoča, da odgovorno in smiselno upravljajo prostorske, kadrovske in demografske izzive pri organizaciji predšolske vzgoje«, lahko preberemo na spletni strani občine Rače Fram, ki zagovarja ohranitev te možnosti. Tudi v Skupnosti občin Slovenije zagovarjajo možnost, da občine v izjemnih primerih povečajo število otrok v oddelkih in na tak način lažje in bolj učinkovito organizirajo pouk. Kot kaže, je ministrstvo vsaj za zdaj prisluhnilo argumentom zagovornikov, saj smo to možnost našli v besedilu zakona, o katerem naj bi v četrtek glasovala vlada.
Sindikat vzgoje, znanosti, kulture in izobraževanja (Sviz) ostro nasprotuje ohranitvi fleksibilnega normativa. Generalni tajnik Branimir Štrukelj je pri tem opozoril, da občine možnost preseganja normativa v »izjemnih primerih« zlorabljajo. Po njegovi oceni so preveliki oddelki v državi pravilo in ne izjema. V nasprotovanju tej možnosti so začeli zbirati podpise med zaposlenimi, prvič v zgodovini Sviza pa so v ločeni peticiji angažirali tudi starše. Rezultate bodo predstavili v kratkem, Štrukelj pa je množičen odziv tako staršev kot zaposlenih označil kot »zgodovinski«.
Sviz z amandmaji
Štrukelj je napovedal, da imajo v sindikatu že pripravljene amandmaje, ki jih bodo posredovali državnemu zboru pred obravnavo. »Če je ta država demokratična, potem mimo naših zahtev predlog zakona ne bo mogel. Naš amandma bo preprost. Želimo, da se točno določi konec uporabe povečanega normativa in da se jasno določi, da je to lahko samo začasen ukrep. Občine so ta ukrep uporabile kot orodje za zniževanje stroškov.«
V skupnosti občin svarijo pred tovrstnimi argumenti, saj bi po njihovem to otežilo organizacijo predšolske vzgoje. »Resno se sprašujemo, ali se pobudniki ukinitve fleksibilnega normativa v celoti zavedajo odgovornosti, ki jo takšna sprememba prinaša. Če bo njihova pobuda uresničena, bodo neposredne posledice nosile družine po vsej državi,« so opozorili.
Štrukelj na drugi strani občine obtožuje dvoličnosti, saj višji normativ po njegovih podatkih ne pomeni nižjih položnice za starše. »Zanimivo je, da občine z višjim normativom ne znižajo stroškov staršem, po drugi strani pa grozijo s podražitvijo, če se normativ ukine in gredo na normalno raven. Naš predlog bo razumen in bo šel v smeri postopne normalizacije, da se oddelki postopoma skozi leta vrnejo v normativni okvir. Absolutno pa nasprotujemo temu, da se strošek prenese na starše. Za dodatne stroške morata poskrbeti občina in država,« je bil jasen sindikalist.
Financiranje zasebnih vrtcev
Druga pereča točka novele zakona je vprašanje financiranja zasebnih vrtcev. V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije so celo svarili, da bo zakon porušil trenutno ureditev zasebnih vrtcev, saj naj bi država omejila možnosti ustanavljanja in državnega financiranja zasebnih vrtcev. Če so zdaj zasebni vrtci financirani bodisi z državno ali občinsko koncesijo, naj bi bila po spremembi zakona mogoča samo državna koncesija, za katero pa bo potrebno tudi soglasje občine.
»S predlogom ministrstvo močno posega v pravice staršev in otrok, saj ruši trenutno ureditev zasebnih vrtcev. Več kot očitno je cilj dolgoročno onemogočanje delovanja zasebnih vrtcev, ki bo za posledico nosilo zapiranje le-teh,« so zapisali marca. Taja Steblovnik, predsednica združenja, je pojasnila, da jim je ministrstvo šlo deloma naproti, saj naj bi s prehodno določbo ohranili obstoječe zasebne vrtce pod enakimi pogoji: »Kljub temu vztrajamo, da je zakon slab. V prehodni določbi so določili, da ta velja za nedoločen čas. A se bojimo, da bodo to v prihodnosti omejili in da se bo financiranje obstoječih vrtcev ukinilo.«
