Predsednik Sindikata javnih uslužbencev na Inšpektoratu RS za delo Roman Pečnik je za STA potrdil, da so v sindikatu nasprotovali ustanovitvi sektorja, ki je zaživel 1. oktobra lani. "Menimo, da za ustanovitev sektorja ni strokovne utemeljitve. Prav tako menimo, da ustanovitev sektorja ne bo pripomogla k večji učinkovitosti in strokovnosti organa niti k večjemu ugledu organa v javnosti. Menimo, da gre le za populistični ukrep, ki bo laični javnosti podal lažni občutek večje angažiranosti inšpektorata pri odkrivanju in preprečevanju kršitev pravic delavcev, vendar se bo zgodilo ravno nasprotno," je razvidno iz avgusta pripravljenega mnenja sindikata, ki ga je pridobila STA.
Sindikati menijo, da je kadrovanje netransparentno
Sindikat so sicer posebej zmotile spremembe sistemizacije, ki naj bi vplivale na vse zaposlene na inšpektoratu in naj bi bile sprejete na hitro, brez predhodne razprave, in ne da bi se z njimi seznanilo večino zaposlenih. Kritični so, ker da spremembe niso bile uvedene na podlagi analize, torej sistemsko, na ravni celotnega inšpektorata oz. v dobro vseh zaposlenih.
Kot so opozorili, je kadrovanje v sektorju za prednostno odzivanje potekalo na nepregleden način. Zaposleni naj bi v tej posebni enoti napredovali v nazivih in plačilnih razredih, četudi še naprej opravljajo isto delo kot prej, skupino zaposlenih, ki že več deset let opravljajo iste ali celo zahtevnejše naloge kot inšpektorji v sektorju, pa naj bi se ignoriralo.
Prav tako naj ne bi bili določeni kriteriji o dodelitvi primerov posebni enoti. S tem naj bi "obstajalo visoko tveganje, da se bo prednost dajalo primerom, ki bodo v interesu nekega posameznika ali določene zainteresirane skupine ljudi".
V sindikatu so nanizali še vrsto drugih očitkov, na podlagi vsega pa so ocenili, da je ustanovitev sektorja "neskladna s številnimi določbami veljavnih predpisov", zaradi česar so vložili prijavo na Inšpektorat za javni sektor.
Tam so za STA potrdili, da so jo prejeli sredi januarja. Ob tem so izpostavili, da so pristojni za preverjanje ustreznosti postopkov sprejemanja in dopolnitev akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter njegove skladnosti z zakonodajo, ne pa tudi za ugotavljanje, ali je sistemizacija delovnih mest res prilagojena poslanstvu in delovnemu področju organa ter ali zagotavlja čim bolj učinkovito delo. Kršitev, ki so v njihovi pristojnosti, niso zaznali, zato inšpekcijskega nadzora na inšpektoratu za delo ne bodo uvedli, so navedli.
Inšpektorat: Delo povsod učinkovito in nemoteno
Na inšpektoratu za delo so medtem z delom sektorja zadovoljni. Po njihovih navedbah je od ustanovitve izdal 80 prekrškovnih ukrepov in 60 ureditvenih ukrepov, ob tem pa izdal 21 odločb o prepovedi opravljanja dela, delovnega procesa ali uporabe sredstev do odprave nepravilnosti.
Med ugotovljenimi večjimi kršitvami so izpostavili zlorabe agencijskega dela, neizpolnjevanje obveznosti, povezanih z napotitvijo delavcev v tujino, kršitve na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, zlasti glede ustreznosti soglasij za delo tujcev, ter kršitve s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varne delovne opreme in delovnega okolja.
"Ustanovitev sektorja ni in ne bo ohromila dela na območnih enotah. Nekatere enote so se še dodatno okrepile z novimi inšpektorji, nekatere pa se bodo v kratkem, saj potekajo razpisi za nova delovna mesta. Kljub vzpostavitvi in delovanju sektorja poteka delo na enotah učinkovito in nemoteno," so zatrdili za STA.
Podčrtali so še, da so povabilo za sodelovanje v posebni enoti dobili vsi inšpektorji, da pa so za delo v njej odločilni "proaktivnost, odzivnost, sposobnost analitične presoje in hitrega odločanja v kompleksnih okoliščinah, sposobnost prilagajanja in delovanja na spremembe ali nepričakovane situacije, zavezanost za sodelovanje, hitra in učinkovita komunikacija ter sposobnost gradnje zaupanja z vsemi deležniki - tako znotraj kot zunaj našega organa".
V sektorju po njihovih navedbah trenutno deluje devet inšpektorjev, pri časniku Delo, kjer so prvi poročali o nezadovoljstvu zaposlenih s posebno enoto, pa so izvedeli, da je med njimi pet inšpektorjev na inšpektoratu zaposlenih manj kot tri leta.
Kritični tudi drugi deležniki
Ustanovitev posebne enote sicer ni prepričala niti deležnikov zunaj tega organa. Kot je za STA dejal nekdanji predsednik, zdaj pa član Sveta inšpekcije dela, sicer tudi prvi mož Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf, bi bilo treba inšpektorat za delo prevetriti v celoti, ne pa le z "lepotnimi popravki".
Inšpektorat mora po njegovih besedah preiti "iz lovljenja kurjih tatov na lov za tistimi kršitelji, ki sistematično kršijo delovno zakonodajo, in tako z zgledom postaviti lestvico tako visoko, da se kršitev delovne zakonodaje delodajalcem v Sloveniji ne bo več splačala". Namesto tega pa se "vedno znova ujame na limanice lastne birokracije in iskanja vedno istih izgovorov".
Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je medtem za STA dejal, da ustanovitev sektorja sicer pozdravljajo, da pa bo enota zgolj opravljala funkcijo, ki da bi jo moral inšpektorat sam po sebi. "V vsakem primeru pa zgolj ustanovitev sektorja ne bo dovolj, saj se bo moralo spremeniti tudi delovanje inšpektorata v praksi. Predvsem bi si želeli tudi vzpostavitev statusa kvalificiranega prijavitelja za primere, ko prijavo poda reprezentativni sindikat. Vsaka prijava, ki jo podamo s strani ZSSS, je namreč pripravljena s strani naših strokovnjakov, ki prej presodijo trditve delavcev, pretehtajo obstoj kršitev, ga v prijavi utemeljijo in tudi zagotovijo vse dokaze, s katerimi razpolagajo," je podčrtal.
