Poslanci so v ponedeljek s 47 glasovi za in 35 proti sprejeli interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resnica, podprli pa so ga tudi v SDS. Predstavniki sindikalnih central, ki so že minuli teden žugali z referendumom, pa so to obljubo včeraj izpolnili in že začeli zbirati podpise. Tudi v Svobodi, SD ter Levici in Vesni so za to, da se razpiše referendum. Odpira pa se vprašanje, ali je referendum o zakonu sploh dopusten. Ustava namreč med zakonske izjeme, za katere referendum ni mogoč, uvršča tudi zakone, ki posegajo na področje davkov. Kar drži tudi za interventni zakon politične desnice.
Če bi DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, je sokoordinator Levice Luka Mesec napovedal ustavno presojo zakona. Ob tem meni, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo, saj da ustava res pravi, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve, a je namen te varovalke omogočiti stabilizacijo javnih financ. »Ta zakon pa ima ravno nasprotni namen. Javnih financ ne stabilizira, temveč z dodatno milijardo evrov minusa v proračunu in socialnih blagajnah prinaša demontažo javnih financ.«
Dopustnost odločanja
Vprašanje onemogočanja rabe instituta zakonodajnega referenduma se je izpostavilo že med sprejemanjem zakona, saj je na to v mnenju k zakonu opozorila zakonodajno-pravna služba DZ. Ustava namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, kar pomeni, da je zakon kot takšen izvzet iz referendumskega odločanja. Saj je referendum mogoče razpisati zgolj o zakonu kot celoti, ne pa zgolj o njegovih posameznih določbah. Tako meni tudi prvak SDS Janez Janša, Janez Cigler Kralj iz NSi pa je sindikate obtožil, da »so samo še izpostava leve aktivistične politike«.
A podpisi za referendum se že zbirajo – kaj torej sledi? Najprej jih je treba zbrati 2500, kar je nato podlaga za to, da DZ določi daljši rok za zbiranje podpisov 40.000 volilcev, ki so potrebni za razpis referenduma. V tem času pa lahko DZ, če tako meni, sprejme sklep o nedopustnosti referenduma. Kar je zelo verjeten scenarij. Ko je ta sklep sprejet, ima pobudnik možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem. Sodniki lahko nato zakon po presoji tudi zadržijo.
Ustavni pravnik Saša Zagorc ob robu dogajanja meni, da bi lahko ustavni sodniki dopustili izvedbo zakonodajnega referenduma. Poudarja sicer, da ustavnosodne prakse posebej glede »mešanih« zakonov, ki vsebujejo tudi davčne določbe, v Sloveniji praktično še ni. Zato tudi ni jasnega odgovora, kako bi sodišče odločilo. A dodaja, da bi se lahko sodniki v odločitvi opirali na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je denimo nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic.
Če bi torej ustavni sodniki uporabili analogijo z obstoječo sodno prakso z drugih področij, bi lahko v primeru tokratnega zakona – ki je omnibus zakon in ki v delu res opredeljuje materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebuje tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten – ustavno sodišče sprejelo odločitev, da sklep o prepovedi referenduma razveljavi, »če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volilcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati«.
Pravica do referenduma
Kot še opozarja Zagorc, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju predvsem vprašanje opustitve neposredne demokracije. »To, ali je ta zakon dober ali slab za Slovenijo oziroma ali je to primerna materija, ni pomembno, ključno je samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu,« je dejal. Pravnik Rajko Pirnat glede vprašanja o dopustnosti referenduma tudi poudarja, da zakon, ki hkrati ureja vprašanja, o katerih je dopustno izvesti referendum, in vprašanja, o katerih to ni mogoče, pomeni kršitev ustavne pravice do referenduma.
Primerjalno pa spomni na primer iz leta 2021 in sporno določbo iz šestega protikoronskega zakona, ki je urejala podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Takratna opozicija je temu delu zakona oporekala že v fazi sprejemanja, saj da ne sodi med interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije covida-19. Volilcem pa je bilo tedaj s sprejetjem sklepa DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma tudi onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma.
Na pobudo za oceno ustavnosti so nato takrat ustavni sodniki izvajanje te določbe najprej zadržali, pozneje pa razveljavili. Po domače povedano? »Ta določba sploh ne bi smela biti takrat vključena v ta zakon, zato bi bilo o takšni rešitvi dopustno razpisati referendum, zaradi česar jo je ustavno sodišče pozneje tudi razveljavilo. V sedanjem primeru je situacija sicer nekoliko drugačna, ampak po analogiji bi lahko s pobudo za oceno ustavnosti podobno izpodbijali določbe, za katere pa bi bil lahko razpisan referendum. Torej tiste, ki se ne nanašajo na davke ali prispevke,« je razložil Pirnat.