Ukrep, ki ga je vodilo šolsko ministrstvo, je bil del širše vladne strategije za zmanjševanje brezposelnosti mladih in spodbujanje kakovostnega vstopa na trg dela. Mladim je omogočil, da so se v delovnem okolju učili pod vodstvom izkušenih mentorjev, pridobivali prve delovne izkušnje ter se postopno uvajali v poklic, ki zahteva veliko odgovornosti, potrpežljivosti in poklicne predanosti.
Odziv na gospodarsko krizo in izzive mladih diplomantov
Ko so se pojavili prvi razpisi, se je Slovenija še vedno soočala z dolgoročnimi posledicami gospodarske krize. Brezposelnost med mladimi diplomanti je bila visoka, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je bilo prostih delovnih mest izjemno malo. Mnogi mladi so se znašli v začaranem krogu – brez izkušenj niso mogli dobiti zaposlitve, brez zaposlitve pa ne izkušenj.
Med letoma 2015 in 2021 je bilo objavljenih devet javnih razpisov, ki so skupno omogočili zaposlitev 944 mladih začetnikov – med njimi
454 učiteljev, vzgojiteljev in svetovalnih delavcev ter 490 pomočnikov vzgojiteljev. Za programe je bilo namenjenih 11,26 milijona evrov sredstev, od tega 9 milijonov evrov evropskih sredstev.
Strukturirano uvajanje v delo in nadaljnja zaposlitev
Program je bil zasnovan premišljeno. Udeleženci so imeli jasno strukturirano uvajalno obdobje, ki je trajalo osem mesecev za učitelje, vzgojitelje in svetovalne delavce ter pet mesecev za pomočnike vzgojiteljev. V tem času so delali pod mentorstvom in se vključili v vse ključne procese vzgojno-izobraževalnega dela – od priprave učnih ur do sodelovanja s starši in timskega dela v kolektivu.
Posebnost razpisa je bil tudi pogoj nadaljnje zaposlitve. Po koncu uvajalnega obdobja so morali vzgojno-izobraževalni zavodi mlade ohraniti v delovnem razmerju še najmanj šest mesecev (za učitelje in vzgojitelje) oziroma en mesec (za pomočnike vzgojiteljev). Čeprav ta del ni bil financiran iz razpisa, so številni ravnatelji sprejeli izziv in sredstva za nadaljnje zaposlitve zagotovili sami.
Koristi za mlade in za šolski sistem
Evalvacije programa so pokazale, da so mladi udeleženci pridobili dragocene kompetence – od metodike poučevanja, timskega sodelovanja in vodenja skupin do boljše organiziranosti in komunikacijskih veščin. Program je spodbujal medgeneracijsko sodelovanje in omogočil prenos znanja izkušenih pedagogov na mlajše generacije.
»Mladi so pokazali veliko zavzetost in svežino, izkušeni učitelji pa so jim z veseljem pomagali,« so zapisali v poročilu zunanje evalvacije iz leta 2019. »S tem se je povečala kakovost dela v šolah in vrtcih, saj so uvajalna obdobja postala priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj.«
Program je prinesel koristi tudi za same zavode. Zaradi strukturiranega uvajanja so ravnatelji pridobili boljši vpogled v sposobnosti kandidatov, kar je olajšalo kadrovske odločitve. Mnogi mladi so po končanem projektu ostali zaposleni – nekateri najprej za določen, kasneje pa za nedoločen čas.
Uspešna zgodba evropskega sofinanciranja
Ukrep Prva zaposlitev je bil del evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in je bil financiran iz Evropskega socialnega sklada. Poudarjal je pomen kakovostnih delovnih izkušenj za mlade ter spodbujal partnerstvo med državo, šolami in vrtci.
Neodvisno vrednotenje projekta, izvedeno leta 2019, je ukrep ocenilo kot zelo uspešen. Analize, ankete in intervjuji so pokazali, da je program učinkovito odgovarjal na dejanske potrebe mladih na trgu dela. Udeleženci so pridobili ne le strokovno znanje, temveč tudi pogoje za pristop k strokovnemu izpitu, kar je ključno za nadaljnjo kariero v vzgoji in izobraževanju.
»Evropska sredstva so bila v tem primeru uporabljena premišljeno – za naložbo v ljudi, v prihodnost slovenskega šolstva,« so poudarili na ministrstvu.
Pogled naprej: izzivi in priložnosti
Čeprav se je zadnji razpis zaključil leta 2021, se učinki programa čutijo še danes. Velik delež mladih, ki so se zaposlili prek razpisa, še vedno deluje v šolstvu in prispeva k stabilnosti kadrovskega sistema. Po ocenah ministrstva je projekt pomembno prispeval k pomlajevanju učiteljskega kadra in zmanjšanju brezposelnosti med mladimi diplomanti pedagoških smeri.
Ob tem se pojavljajo tudi pobude, da bi se program ponovno uvedel ali nadgradil. V času, ko se Slovenija sooča z upokojevanjem številnih učiteljev in povečanimi vpisi otrok v vrtce, bi ponovitev takšnega ukrepa lahko pomembno pomagala pri zagotavljanju zadostnega in kakovostnega kadra.
»Mladi potrebujejo priložnosti, ne le služb. Ta program je bil dokaz, da lahko premišljeni ukrepi resnično spremenijo življenja ljudi,« je ob zaključku projekta dejal eden od sodelujočih ravnateljev.
Sklep
Program Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja je tako postal ena najuspešnejših zgodb zaposlovanja mladih v javnem sektorju v zadnjem desetletju. Skoraj tisoč mladih je skozi projekt pridobilo prve izkušnje v šolah in vrtcih, mnogi med njimi pa so tam ostali tudi po koncu projekta.
Z načrtnim povezovanjem mladih, šol, vrtcev in evropskih sredstev je Slovenija dokazala, da so vlaganja v znanje in ljudi tista, ki ustvarjajo dolgoročne koristi – tako za posameznike kot za celotno družbo.
