Zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora (DZ) je pri vseh petih vladnih zakonih (o hrani, o varni hrani in krmi, o kmetijstvu, o kmetijskih zemljiščih in o zdravju živali), ki so jih v torek obravnavali člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, opozorila, da urejanje materije v veliki meri prepuščajo podzakonskim aktom. »Ko pišeš zakon in določenih stvari še ne poznaš, je vanj najlažje vnesti famozni stavek 'natančnejše pogoje bo predpisal minister'. In potem se teh stavkov nabira, nabira in nabira. Tako smo sprejeli pet ohlapnih zakonskih obešalnikov, na katere bodo naknadno obesili podzakonske predpise,« je dogajanje strnila predsednica odbora Vida Čadonič Špelič iz opozicijske Nove Slovenije (NSi).
Več kot 920 strani gradiva za eno sejo
K 682 členom, kolikor jih vsebuje pet predlogov novih ali spremenjenih vladnih zakonov s področja kmetijstva, je bilo do začetka odločanja vloženih 273 amandmajev (dopolnil). Torej k dobrim štiridesetim odstotkom vseh členov. Poslanci so/bi morali, če upoštevamo zgolj obseg zakonov, vložene amandmaje, mnenje ZPS in odziv kmetijskega ministrstva nanj ter mnenje državnih svetnikov, za to sejo skrbno preučiti 904 strani gradiv. Natisnjenih obojestransko in zloženih na kup je ta visok enajst centimetrov. Člani odbora so/bi morali za isto sejo dodatno predelati še sedemnajst strani dokumentov, nanašajočih se na predlog sprememb zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, povezanih z lovci in ribiči, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina SDS in z njim gladko pogorela.
Ker so imeli na mizi blizu tristo amandmajev, s katerimi je skušal koalicijski trojček slediti obilju pripomb ZPS k peterici vladnih zakonov, je poslanka Čadonič-Špeličeva za Dnevnik izrazila bojazen, da večina poslank in poslancev pri amandmajih vsebinsko najbrž ni mogla slediti glasovanju. Kmetijsko ministrico Matejo Čalušić je uvodoma vprašala, ali so v vladi nemara razmišljali, da bi iz obravnave umaknili vsaj tiste zakone (o zdravju živali, o hrani ter o varni hrani in krmi), o katerih poslanci niso poprej opravili splošne razprave. »Ne, vlada ni razmišljala o umiku. Večina amandmajev le sledi mnenju ZPS,« ji je odgovorila ministrica.
Kaj nam pove cunami amandmajev?
Poslanec Svobode Bojan Čebela obilice vloženih amandmajev ni dojel kot zaušnice ZPS zaradi malomarno pripravljenih zakonov. »Ko sem nastopil funkcijo, sem menil, da zakon, ki ima več kot deset amandmajev, ni v redu. To razmišljanje sem kar spremenil. Število amandmajev je lahko premo sorazmerno z vključenostjo vseh deležnikov pri odločanju in podajanju pripomb,« je pojasnil Čebela.
Dodajmo, da so bili deležniki v pripravo zakonodaje vključeni, preden jo je vlada poslala v državni zbor. Ko se je znašla tam, slabo pripravljena, pa se je bil koalicijski trojček na kritike ZPS, spisane na 68 straneh, prisiljen odzvati z goro dopolnil.
Od obsežnega k še obsežnejšemu zakonu
V zakonu o kmetijstvu, ki je nekakšna kmetijska ustava in so ga na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napisali na novo, je bilo predmet amandmiranja 37 odstotkov vseh členov. V obrazložitvi piše, da so ga morali na novo napisati zato, ker je od leta 2008, ko so ga sprejeli, doživel enajst sprememb in dopolnitev, »zato je zelo obsežen, za uporabnike težko razumljiv in nepregleden«. Del vsebin (o hrani, varni hrani, krmi …) so iz tega zakona izločili in spisali tri nove zakone, toda veljavni zakon o kmetijstvu, ki je »zelo obsežen«, ima 190 členov, novi jih bo imel še več – 227.
Zakon o kmetijstvu je bil med torkovo obravnavo deležen še največ vsebinske razprave. Pri drugih zakonih in vloženih dopolnilih je namreč večina poslank in poslancev molčala ter odigrala le vlogo glasovalnega stroja. Največ navzočih je vznemiril predlog Levice, da bi iz nastajajočega zakona o kmetijstvu črtali določila, ki se nanašajo na začasno oziroma občasno delo v kmetijstvu, torej na tako imenovane sezonske delavce. Kmetijska gospodarstva lahko po zakonu o kmetijstvu, ko je povečana potreba po delovni sili, v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu in sadjarstvu z izvajalci sklenejo pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, in sicer (za prekinjeno ali neprekinjeno delo) za največ devetdeset dni.
Plantažni delavci na slovenskih kmetijah?
V Levici so zapisali, da so institut začasnega in občasnega dela v kmetijstvu kot novo obliko prekarnega delovnega razmerja uzakonili leta 2018, in to mimo socialnega dialoga in ob nasprotovanju predstavnikov delavcev. »Institut začasnega in občasnega dela v kmetijstvu negira določbe zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je mogoče za opravljanje sezonskega dela skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri začasnem in občasnem delu v kmetijstvu gre za prekarno obliko zaposlovanja večinoma tujih delavcev. Delavke in delavci, ki opravljajo ta dela, so plačani manj od delavcev, zaposlenih po določbah zakona o delovnih razmerjih, nimajo pravice do plačane bolniške odsotnosti, plačanega dopusta in regresa za letni dopust. Z ukinitvijo začasnega in občasnega dela v kmetijstvu se ukinja dumping velikih kmetov, ki na račun poceni delovne sile dosegajo dodatno konkurenčnost v primerjavi s srednje velikimi in malimi kmetijami, ter omogoča sezonskim delavcem zaposlitev z vsemi delavskimi pravicami, ki jim pripadajo po zakonu o delovnih razmerjih,« so predlog po črtanju tega instituta iz zakona o kmetijstvu utemeljili v Levici.
»To niso sezonski delavci. To so plantažni delavci brez vseh pravic. Pojavlja se očitek, da bodo kmetje propadli, če ne bo možnosti tega sezonskega zaposlovanja. Noben vinogradnik in noben sadjar ne bo propadel, če prekarno delo v kmetijstvu ukinemo,« je bila še bolj neposredna poslanka Levice Tatjana Greif.
Tatjana Zagorc: Paziti je treba na vsako roko
Jože Podgoršek, predsednik kmetije zbornice, je izrazil nestrinjanje z ukinitvijo občasnega oziroma začasnega dela v kmetijstvu, ker sadjarji, hmeljarji in pridelovalci zelenjave ta institut po njegovih besedah potrebujejo. Uzakonitev te prepovedi je zaskrbela tudi Tatjano Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. »V kmetijstvu je izredno pomembno, da imamo dovolj delovne sile. Trenutno je primanjkuje, zato je treba paziti na vsako roko,« je dejala.
Ko se je oglasil Robert Janev, poslanec največje koalicijske stranke Svoboda, ki ima v 15-članskem odboru sedem glasov, je bilo bolj ali manj jasno, da predlog Levice ne bo dobil večinske podpore. »Razumem ideološko stališče Levice,« je pripomnil Janev in kolege pozval: »Vzemite si čas ter se pripeljite v slovensko Istro, deželo vinogradov in oljk, v času obiranja grozdja in oliv. Videli boste, v kakšnem stanju so kmetje, ko ne dobijo delovne sile, da bi pobrali pridelek. Tega amandmaja ne bom podprl, ker vem, kaj bi to pomenilo za vse tiste, ki živimo v slovenski Istri in tudi konzumiramo proizvode naših kmetov,« je sklenil Janev. Amandma Levice je podprla le Tatjana Greif, preostalih štirinajst glasovalnih tipk se je obarvalo rdeče.
