»Začeti se mora zniževanje cen hrane, ker so razlogi za njihovo rast odpravljeni. Ne bomo dovolili, da bi posamezni členi v verigi kovali dobičke na račun stiske ljudi,« je premier opozoril na posvetu Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev, organiziranem na pobudo predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.
Poudaril je pomen dostopa do zdravstvenih storitev v vseh življenjskih obdobjih. Če naj bo zdravstvo kakovostno in dostopno še posebej za starejše, ga je treba po njegovih besedah temeljito spremeniti. Z zakonom o digitalizaciji zdravstva in s spremembami glede zdravstvene blagajne se vzpostavlja skupni temelj, da bomo k vsem zdravstvenim storitvam pristopili z enega mesta in na enoten način, je pojasnil.
Starejše vidi kot zelo koristen del družbe, zato jim je treba omogočiti, da ostanejo aktivni. »Ko se človek upokoji, še zdaleč ni rekel zadnje besede glede vrednosti, ki jo lahko daje družbi. Ravno obratno, takrat lahko mogoče prispeva celo več. In to moramo nasloviti na pravi način,« je pozval.
Pobudnica za organizacijo posveta Klakočar Zupančič je uvodoma dejala, da je treba zaznati težave starejših in izvesti pomembne spremembe v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, pri čemer je treba preveriti možnosti za bolj fleksibilen trg dela. Prav tako bi bilo treba po njeni oceni izvajati predupokojitvene aktivnosti, da bi bilo tretje življenjsko obdobje bolj kakovostno.
V ospredju dolgotrajna oskrba
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala k pripravi dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo poudaril močno javno mrežo storitev. Poleg tega je pozvala k okrepitvi zdravstvenega sistema in njegovi vrnitvi na raven iz časov, ko so nam ga vsi zavidali. Želi si poenotenja odločevalcev pri temah, ki so strateškega pomena za starejše. V prihodnost po njenem prepričanju vodi skupno delo pri strateških temah, te pa niso »niti leve niti desne«.
Tako kot Pirc-Musarjeva je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina omenil pomen priprave in sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar so pri varuhu ocenili, da je rok za javno razpravo o njem nerazumno kratek. Ob tem se sprašujejo, kakšen delež za dolgotrajno oskrbo bo namenjen uporabniku in kakšen aparatu, ki se vzpostavlja. Prepričani so tudi, da mora biti vsakemu omogočena oskrba v domačem okolju. »Z ustrezno ureditvijo področja bomo dali jasno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih,« je odločen Svetina.
Med sodelujočimi predstavniki različnih ministrstev je bil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Kot je dejal, bo zakon o dolgotrajni oskrbi še okrepil obstoječo ponudbo storitev, denimo mrežo pomoči na domu. Uvedena bo tudi enotna vstopna točka, kjer bodo uporabniki dobili jasne in strokovne informacije o možnostih, ki so na voljo.
Predstavniki posameznih nevladnih organizacij so pozivali k rešitvi težav, ki jih opažajo pri svojem delu. Kot nujno so ocenili pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, da se bo lahko v skladu z voljo udeležencev na referendumu novembra lani začel ustrezno izvajati z letom 2024. Hkrati menijo, da je treba zagotoviti dovolj kadra, da bodo domovi za starejše lahko sprejemali uporabnike. Posvarili so tudi, da se obseg pravic ne sme zmanjšati.
