Eksploziji v kočevskem Melaminu in vrhniškem Hamexu, požar v Kemisu na Vrhniki, nesreča v Toplarni Moste Ljubljana in smrti zaradi izpostavljenosti azbestu iz Salonita Anhovo – to je le nekaj posledic katastrofalnih delovnih nezgod in pogojev dela v minulih desetih letih na slovenskih tleh. Vodstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Ljubljani ne skriva, da gre pri teh nezgodah tudi za negativne učinke tehnološkega razvoja. Ta namreč povečuje možnosti za nesreče na delovnem mestu. Na omenjeni fakulteti ob tem poudarjajo, da bi bilo nekatere nesrečne dogodke ob visoko usposobljenih strokovnjakih, ki znajo prepoznati nevarnosti, mogoče preprečiti ali vsaj bistveno omiliti njihove posledice.
»Neustrezna varnost pri delu vodi v poškodbe, dolgotrajne bolezni, invalidnost in v najhujših primerih v delovne nezgode s smrtnim izidom,« so jasni v vodstvu FKKT, kjer že dlje časa opažajo hudo pomanjkanje kvalificiranih kadrov na področju tehniške varnosti. Ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno približno 600 tovrstnih delovnih mest, ki so nezasedena ali pa so zasedena s kadri brez ustrezne izobrazbe.
Posledica večletnega zanemarjanja
V Zbornici varnosti in zdravja pri delu (Zbornica VZD) in Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) pravijo, da se problema zavedajo, saj se z njim vsakodnevno srečujejo. »Pomanjkanje strokovnih kadrov s področja varnosti in zdravja pri delu je žal posledica večletnega zanemarjanja tovrstnih kadrov v našem delovnem, še posebej pa zdravstvenem in zavarovalniškem okolju. Varnost in zdravje pri delu je mnogo preveč posplošena strokovna dejavnost, celo banalizirana na izvajanje zgolj formalnih zakonskih zahtev, daleč od njenih pravih vzvodov,« je jasen varnostni inženir Janez Fabijan iz Zbornice VZD.
Kot je poudaril, gre za družbene, predvsem pa ekonomske posledice slabega upravljanja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih. »Pri tem ne smemo zanemariti posledic neustreznega upravljanja varnosti pri delu za ljudi. Leta 2022 je bilo 14.483 nezgod pri delu, od tega 21 smrtnih primerov, in neznano število invalidnosti delavcev zaradi posledic delovnih nezgod. V vseh teh primerih gre za hude osebne travme posameznika, družine, svojcev, posledično pa celotne družbe oziroma države.« Po Fabijanovih besedah država na letni ravni zaradi posledic nezgod pri delu izgubi približno dva odstotka bruto domačega proizvoda, kar predstavlja približno 1,2 milijarde evrov: »To so nepredstavljive številke, ki jih nihče ne jemlje dovolj resno, ustreznega odziva ni. S tem denarjem bi denimo zgradili celotni drugi tir Divača–Koper.«
Brez posluha odločevalcev
Janez Fabijan je poudaril, da je Zbornica VZD kot strokovna javnost politične odločevalce večkrat opozorila na ekonomske posledice neustrezne ravni varnosti in zdravja pri delu, kar pa je v večini primerov ostalo na ravni neodzivnosti: »Kot primer naj navedem nujnost uvedbe diferencirane prispevne stopnje delodajalcev za zavarovanje tveganj zaradi nezgod pri delu, invalidnosti in poklicnih bolezni. Vse dosedanje vlade in drugi deležniki se na omenjeno pobudo niso odzvali pozitivno. Nasprotno, temu so bolj ali manj nasprotovali z utemeljevanjem, da bi z diferencirano prispevno stopnjo prizadeli intenzivne gospodarske panoge, kot so gradbeništvo, kovinskopredelovalna dejavnost, gozdarstvo, rudarstvo ...« Fabijan meni, da to dolgoročno ne bo prineslo pozitivnih učinkov, ampak čedalje več absentizma, dolgotrajnih bolniških odsotnosti, invalidnosti in nasploh nezmožnosti za delo.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so na vprašanje, kako se v sektorju za varnost in zdravje pri delu soočajo s pomanjkanjem delovne sile na področju tehniške varnosti, odgovorili, da gre za področje, na katerem se lahko najdejo številni profili, od tistih z izobrazbo strojne, elektro, kemijske ali gradbene smeri, s področja tehniške varnosti, pa do tistih s področij psihologije, zdravstva, ne nazadnje tudi prava. »Ker je področje varnosti in zdravja pri delu tako široko, bi v tem trenutku težko rekli, da je za opravljanje nalog na tem področju ustrezen zgolj kader ene smeri izobrazbe,« menijo na ministrstvu.
Ravno to vidi Fabijan kot enega ključnih problemov: »Obstoječa zakonodaja enakovredno obravnava strokovne delavce, ki v okviru študija niso obravnavali in posledično niso pridobili niti osnovnih kompetenc, potrebnih za strokovno delo na področju varnosti in zdravja pri delu. Tako lahko denimo strokovnjak s katerega koli naravoslovno-tehničnega področja pristopi in opravi strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu ter izdeluje ocene tveganja za procesno varnost tudi za najzahtevnejše procese in usposablja za varno delo z dvigali. Posledice takšne zakonodajne ureditve se že kažejo v slabi kakovosti strokovnih storitev in posredno na žalost tudi v izgubi človeških življenj ali zdravja. To neposredno občutijo tako podjetja in gospodarstvo kot država,« je kritičen Janez Fabijan.
Vzroke za pomanjkanje strokovnih delavcev za varnost pri delu in nezanimanje za študij s tega področja Janez Fabijan med drugim vidi v tem, da večina delodajalcev nima lastne strokovne službe za varnost pri delu, ampak najemajo zunanje pogodbene izvajalce strokovnih nalog varnosti pri delu. »Pri varnosti in zdravju gre za multidisciplinarno področje v hitro spreminjajočem se svetu dela, ki zahteva visoko usposobljenost kadrov in nenehno izpopolnjevanje strokovnega znanja. Poleg tega je delo strokovnega delavca za varnost pri delu zelo odgovorno,« pove sogovornik in poudari, da je Slovenija ena redkih držav, kjer končana fakultetna izobrazba s področja varnosti in zdravja pri delu ni pogoj za opravljanje strokovnih nalog s tega področja.
Dobre zaposlitvene možnosti, a mladih ta poklic ne zanima
Po besedah predstojnika katedre za poklicno, procesno in požarno varnost prof. dr. Simona Schnabla je študijski program Tehniška varnost, ki nudi dobre zaposlitvene možnosti, velika priložnost: »Diplomanti se večinoma zaposlujejo v uspešnih malih, srednjih in velikih podjetjih v Sloveniji ter v tujini. Poleg tega so zaposleni v državni upravi, inšpekcijskih službah in poklicnih gasilskih brigadah, skratka povsod, kjer nastajajo problemi tehniške varnosti.«
Gre za študijski program, ki obstaja od leta 2009 in zajema tako področja poklicne, procesne in požarne varnosti kot tudi varstva okolja. »To je edini študijski program tehniške varnosti v naši državi s tako širokim naborom obravnavanih področij, Edinstven je celo v svetu, kjer obstajajo študijski programi, ki so bolj specializirani za posamezna področja. V letošnjem študijskem letu je v prvi letnik 1. stopnje vpisanih 19 študentov, od tega je 12 študentk,« je pojasnil Simon Schnabl. Kot je dejal, od leta 2011 obstaja tudi magistrski študijski program Tehniška varnost, kjer je zasedenih vseh 20 vpisnih mest.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so poudarili, da biti strokovni delavec ali delavka za varnost pri delu danes ni enako, kot je to pomenilo biti pred desetletji, ko je bil večinski del delovne sile zaposlen v proizvodnih dejavnostih. »S spremembo sveta dela se spreminja tudi ta poklic, z razvojem se pojavljajo tveganja, ki presegajo zgolj tehnična znanja. Zato je smiselno, da na področju varnosti in zdravja pri delu razvijamo interdisciplinarnost – temu pa se bodo morali prilagoditi tudi študijski programi,« so pojasnili na MDDSZ.
Mlade je treba navdušiti
Varnostni inženir Janez Fabijan iz Zbornice varnosti in zdravja pri delu (Zbornice VZD) je izpostavil, da se na Zbornico VZD pogosto obračajo delodajalci in prosijo za pomoč pri iskanju kadra za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu, ki ga že nekaj let primanjkuje. »Tudi razprava na zbornici je pokazala, da je potrebno mlade za študij tehniške varnosti na FKKT navdušiti s pravimi vsebinami. Tako študij kot tudi možnosti zaposlitve bi bilo potrebno predstaviti srednješolcem na platformah za mlade,« predlaga Janez Fabijan.
Glede tega nam je Simon Schnabl dejal, da na študijskem programu tehniška varnost na UL FKKT trenutno izvajajo vse omenjeno, da bi se fakultete približale dijakom. »Na katedri se aktivno ukvarjamo s promocijo. Trenutno poteka promocijska kampanja za mlade na Tik Toku, prisotni smo na družabnih omrežjih in spletnih portalih, namenjenih mladim. Študijski program predstavljamo na dogodkih, kot sta Informativa in Predinformativni dan na Šolskem centru Velenje, v okviru fakultete pa vsako leto organiziramo tudi poletno šolo in dogodek Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti v Tehniškem muzeju v Bistri.«
Po Fabijanovem mnenju je za pomanjkanje kadrov s področja tehniške varnosti odgovorna tudi slaba politika slovenskih univerz. Te po njegovem mnenju ne sledijo vpisu oziroma omejitvi določenih študijskih mest glede na potrebe realnega sektorja, ampak mnogo preveč interesom študentov in parcialni volji posameznih fakultet, vse pod krinko avtonomnosti univerz in njenih članic. »Na fakulteti smo raziskovalci in pedagogi, ne odločevalci; prizadevamo si za povezovanje vseh deležnikov. Želimo si večji angažma tako zbornice varnosti in zdravja pri delu kot tudi ministrstev. Le skupaj bomo dosegli želene cilje,« pa je jasen Simon Schnabl.
