V nabito polni in razprodani konferenčni dvorani novega novogoriškega EPICentra je slovenski filozof svetovnega slovesa v poldrugi uri podal svoj razmislek o današnjih časih. Prepričan je, da se je svet, ki mu vlada logika globalnega kapitala, znašel v veliki godlji, hkrati pa ne obstaja jasna pot izhoda.
Začetek konca levice
Ostro kritiko je med drugim namenil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Ob tem je posvaril, da Trumpa ne bi smeli podcenjevati, in še pripomnil, da je Trump, ki ga je označil za obsceno in komično prispodobo gospodarja, začetek konca levice.
V številnih državah je po njegovem mnenju na pohodu sodoben, mehki fašizem. Pri tem je Žižek kot primere navedel Kitajsko, Turčijo in Indijo.
V današnji digitalni družbi vedno bolj izginjata bližina širšega kroga soljudi in pristna družbena interakcija. Kazalnik tega je med drugim dejstvo, da izginja življenje v starih mestnih jedrih, nadomeščajo pa jih velika nakupovalna središča.
Prav Trump in njegovi ideologi pa želijo poustvariti občutek lokalne skupnosti, a prek rasizma in z izključitvijo migrantov, ljudje pa obupno iščejo stabilno obliko skupnosti, je zrcalo današnjemu svetu nastavil 76-letni filozof.
Ljudi bi rad zmedel
Menil je tudi, da je svet trenutno v tolikšni krizi, da za preživetje potrebuje prav filozofijo in filozofska vprašanja v sokratskem, evropskem pomenu.
Kot je v izjavi za medije pred začetkom predavanja še povedal Žižek, njegov cilj ni, da bi ljudem pojasnjeval, ampak bi jih predvsem rad zmedel, ker »samo, če so ljudje zmedeni, so tudi nekoliko obupani in v tem primeru pripravljeni tudi kaj resnega narediti«.
Sožitje obeh Goric, letošnja EPK, je po njegovem mnenju vzor za resnično univerzalnost, ki pride na dan ravno na meji. Tam se ena kultura sreča z drugo, in to ne v konfliktu, ampak kot rezultat plodne mešanice »in tam se proizvede nekaj, kar ne spada ne sem ne tja«.
Ni več merila, kako bi moralo biti
Da bi razumeli, kako je ustrojen »ta naš nori svet«, po Žižkovem mnenju potrebujemo prav kvantno fiziko, zato je sam tudi v velikem dialogu z italijanskima teoretičnima fizikoma Carlom Rovellijem in Francesco Vidotto.
Kot je še pojasnil, danes ni več merila, če gredo stvari narobe, kako bi dejansko moralo biti. Prav tako ne živimo več v svetu, ki bi utelešal samo en pojem napredka, zato potrebujemo kvantno fiziko za nov svetovni nazor in novo videnje realnosti.
Za Žižkovo predavanje je predhodno vladalo veliko zanimanje, zato so prenos predavanja omogočili še v novogoriški knjigarni Maks ter goriškem Kinemaxu, kjer so bile vstopnice prav tako razprodane.
V svoji najnovejši knjigi Quantum history je Žižek združil Heglovo dialektiko, Lacanovo psihoanalizo in kvantno mehaniko za nov razmislek o zgodovini, realnosti in političnih možnostih.
Knjiga je 13. novembra izšla pri londonski založbi Bloomsbury, kjer so zapisali, da bralca popelje od absolutnega protislovja prvotne praznine prek kvantnih nihanj do običajne realnosti, pri čemer vpleta Lacana in Deleuza, Rovellija in Schellinga, opero, kino, seks in vojno.
