Eurobarometer je skupno ime za različne javnomnenjske raziskave, ki jih Evropska komisija izvaja na območju vseh članic unije. Raziskava Znanje in odnos evropskih državljanov do znanosti in tehnologije je bila izvedena v 27 državah članicah unije, na Zahodnem Balkanu, v Turčiji in Združenem kraljestvu ter je bila objavljena 3. februarja.
Raziskava je pokazala, da osem od desetih oziroma kar 83 odstotkov vprašanih izraža prepričanje, da imata znanost in tehnologija na splošno pozitiven vpliv. Enako število ljudi meni, da so o podnebnih spremembah dobro obveščeni. Dve tretjini oziroma 67 odstotkov vprašanih pa meni, da znanost in tehnologija izboljšujeta ter lajšata življenja ljudi. »Splošno pozitiven odnos anketirancev do znanosti in tehnologije je spodbuden, saj je ključen za doseganje naših ciljev na področju konkurenčnosti,« je ob objavi raziskave dejala Ekaterina Zaharieva, evropska komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije. Čeprav je raziskava dokaj pozitivna, pa pri anketah izstopamo Slovenci, ki izražamo razmeroma negativno mnenje o znanstvenikih in pogosto verjamemo v teorije zarote, povezane z znanostjo.
Znanstveniki so »ozkogledi«
V Sloveniji je raziskavo za Eurobarometer izvedla agencija Mediana, ki je opravila 1004 intervjujev, osebno na domovih anketirancev in v maternem jeziku, pri čemer je bila stopnja odziva 38,6 odstotna. Slovenija je edina država v uniji, kjer skoraj polovica anketirancev, oziroma 47 odstotkov, meni, da izraz »ozkogledi« dobro opisuje znanstvenike, kar 30 odstotkov Slovencev pa znanstvenike označuje z izrazom »nemoralni«, kar je drugi najvišji delež v uniji; večji delež je le še na Poljskem. Le 25 odstotkov Slovencev povezuje znanstvenike zgolj s pozitivnimi lastnostmi iz seznama, ki jim je ponudil šest pozitivnih in štiri negativne značilnosti. 48 odstotkov Slovencev je mnenja, da znanost učinkovito pripravlja mlajše generacije na vlogo dobro informiranih državljanov, kar je najnižji delež v uniji in kar 43 odstotkov verjame, da zdravilo za raka obstaja, vendar ga komercialni interesi skrivajo pred javnostjo. Prav tako je 40 odstotkov Slovencev prepričanih, da so viruse izdelali v vladnih laboratorijih z namenom nadzora nad svobodo ljudi, 80 odstotkov Slovencev pa ne želi in noče sodelovati v znanstvenih raziskavah. Edini pozitivni rezultat je ta, da 97 odstotkov Slovencev ve in verjame, da kisik proizvajajo rastline.
Umetni inteligenci Evropejci ne zaupamo
Ker umetna inteligenca postaja vse pomembnejša v vsakdanjem življenju je raziskava nekaj vprašanj namenila tudi slednji. Polovica anketirancev meni, da lahko umetna inteligenca prispeva k znanstvenim odkritjem, povezanih z resnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in bolezni. Kar 62 odstotkov vprašanih pa ne zaupa znanstvenim raziskavam in odkritjem, ki so nastale s pomočjo umetne inteligence in kar 58 odstotkov vprašanih je izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitnih groženj, ki jih umetna inteligenca predstavlja za človekove pravice. So pa nekoliko vzpodbudni rezultati, ki se tičejo raziskave o enakosti spolov. Na vprašanje o pomenu zagotavljanja enakosti spolov v znanosti in tehnologiji je 69 odstotkov vprašanih izrazilo prepričanje, da bi to prispevalo k pravičnejši in bolj enakopravni družbi, 63 odstotkov pa jih meni, da bi enakost spolov izboljšala rezultate raziskav. Večina anketirancev je poudarila tudi pričakovane pozitivne učinke znanosti na mlade; 68 odstotkov jih meni, da bo znanost ustvarila več priložnosti za prihodnje generacije, medtem ko jih 61 odstotkov meni, da znanost mlade pripravlja na vlogo dobro informiranih državljanov.
