Glede na izsledke poročila o stanovanjskih trendih so prebivalci Slovenije nekoliko manj zadovoljni s svojimi stanovanjskimi razmerami kot večina prebivalcev drugod po Evropi. Medtem ko je v Sloveniji s svojimi bivalnimi razmerami nezadovoljnih 11 odstotkov ljudi, je v Evropi v povprečju takšnih deset odstotkov prebivalcev, je pokazalo poročilo Remax Evropa.

V obeh primerih je najpogostejši razlog za nezadovoljstvo pomanjkanje prostora. V Sloveniji ga navaja 31 odstotkov nezadovoljnih prebivalcev, medtem ko na evropski ravni to kot glavni problem izpostavlja 37 odstotkov sodelujočih v raziskavi. Ta težava je še posebej izrazita na Poljskem, kjer kar 58 odstotkov nezadovoljnih vprašanih meni, da so njihovi domovi premajhni.

33 odstotkov nezadovoljnih prebivalcev Evrope medtem kot glavni razlog za nezadovoljstvo navaja stanovanjske stroške, kar najbolj občutijo na Malti, Irskem in Finskem.

Nezadovoljstvo z bivanjem je po Evropi večje predvsem med najemniki in tistimi, ki živijo v manj varnih stanovanjskih razmerah. Po drugi strani so lastniki stanovanj precej bolj zadovoljni - 84 odstotkov tistih, ki imajo stanovanje v svoji lasti, je zadovoljnih s svojimi bivalnimi pogoji. Kot menijo v družbi, to kaže, da stanovanjska varnost pomembno vpliva na splošno zadovoljstvo z bivanjem.

Naklonjeni življenju na podeželju

Na stanovanjskem trgu v Sloveniji se kaže tudi nizka stopnja mobilnosti, saj se namerava v naslednjih 12 mesecih preseliti le 13 odstotkov anketirancev. Med tistimi, ki razmišljajo o selitvi, jih 29 odstotkov načrtuje selitev na bolj podeželska območja. To je glede na rezultate poročila bistveno več od evropskega povprečja, ki znaša 18 odstotkov, kar po navedbah družbe kaže na vse večjo naklonjenost življenju na podeželju.

Ključen dostop do narave

Pri izbiri nepremičnin je dostop do narave ključni motiv za Slovence, saj temu pri izbiri stanovanja daje prednost 40 odstotkov vprašanih. To presega le želja po zunanjem prostoru, kot sta balkon ali vrt, ki je pomemben za 41 odstotkov anketirancev. Manj pomembne pa so lastnosti, kot so močne javne prometne povezave (20 odstotkov) in energetska učinkovitost (30 odstotkov).

Vlaganje v dodatne nepremičnine

Poročilo se je dotaknilo tudi vprašanja lastništva nepremičnin. Med sodelujočimi slovenskimi državljani je lastnikov ene nepremičnine 65 odstotkov, kar je v skladu z evropskim povprečjem. 35 odstotkov sodelujočih pa ima v lasti tudi drugo nepremičnino, kar po podatkih družbe kaže na to, da je vlaganje v dodatne nepremičnine prioriteta številnih slovenskih lastnikov stanovanj.

Med tistimi, ki imajo v lasti drugo stanovanje, jih 38 odstotkov pravi, da ga uporabljajo kot počitniško stanovanje, 25 odstotkov ga namerava uporabiti za upokojitev, 20 odstotkov pa ga namerava prepustiti svojim otrokom, ko se ti odselijo od doma. Drugi domovi se večinoma nahajajo na podeželju (33 odstotkov), sledijo obalna območja (21 odstotkov) in mestna območja (17 odstotkov).