Evropska komisija je za slovenski strateški načrt skupne kmetijske politike za prihodnjih pet let na 41 straneh nanizala 286 pripomb. Šest držav jih je dobilo še več od nas, rekorderki v negativnem pomenu sta Hrvaška in Madžarska. Najmanj kritik evropske komisije je bila deležna Francija, dobro so se odrezale tudi Irska, Litva in Finska.
Zanemarili skrb za okolje in podnebne spremembe
»Evropska komisija nam je nastavila zrcalo, v katerem se vidi, da razumemo evropske prioritete, imamo pa težave z njihovo izpeljavo v domačo politiko. Ta je še zmeraj preveč razumljena kot politika za kmete in proizvodnjo hrane, nočemo ali ne znamo pa razumeti večnamenske in družbeno pomembne okoljske in prostorske vloge kmetijstva. V tem duhu bodo verjetno tudi razumljene pripombe komisije,« je nedavno za Dnevnik napovedal agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec.
Evropsko komisijo je v slovenskem strateškem načrtu za kmetijstvo do leta 2027 med drugim zmotila premalo ambiciozna skrb za okolje in podnebne spremembe, prav tako premalo natančno opredeljeni cilji, brez katerih ni mogoče spremljati napredka. Komisija je zaradi vojne v Ukrajini Slovenijo pozvala, naj razmisli o intervencijah, ki bodo prispevale k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in drugih surovin, ki jih uvaža, tudi umetnih gnojil, da bi lahko ohranila dolgoročno trajnostno proizvodno zmogljivost in sposobnost preživetja kmetij. Slovenija je v svojem odzivu na bruseljske pripombe obljubila, da se bo izzivu odvisnosti od uvoza umetnih gnojil posvetila kasneje.
»Z vso resnostjo ugotavljamo, da je komisija glede prispevka strateškega načrta k okoljskim in podnebnim ciljem zelo kritična, saj meni, da je nujna večja splošna raven ambicioznosti,« v odgovoru priznava ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Slovenija je v načrtu določila povečane nevarnosti in tveganja, povezana s podnebjem, ni pa predstavila, kako se bo spopadla z njimi, zato jo je komisija pozvala, naj oblikuje ustrezna orodja za ublažitev oziroma obvladovanje tveganj, tudi za preprečevanje gozdnih požarov.
Komisija je do slovenskega strateškega načrta kritična tudi v delu, ki se nanaša na izpuste toplogrednih plinov in amoniaka, saj ne vsebuje nobenega ukrepa v zvezi z izpusti, povezanimi s skladiščenjem gnoja, ki predstavljajo štirinajst odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva. »Slovenija mora ukrepe preoblikovati tako, da bo zagotovila učinkovitejše zmanjšanje izpustov iz kmetijstva,« vztraja Bruselj. »Naš namen je vsebinsko izostriti ukrepe k bolj ciljno naravnanim podporam, natančnejšim in bolj razdelanim pogojem/omejitvam za pridobitev sredstev (npr. na področju skladiščenja gnojevke, obnove ali graditve hlevov, pridobivanja energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti ipd.), k učinkovitejšemu ravnanju z dušikom in spodbujanju rastlinske pridelave na ravninskih območjih,« je v odzivu obljubila Slovenija.
»Slovenija je 'vroča točka' biodiverzitete v Evropi«
Hkrati je MKGP okrcalo komisijo, da je morda zanemarila nekatere pomembne značilnosti slovenskega kmetijstva, to so majhne kmetije in dokaj velik delež ohranjenih naravnih ekosistemov. Slovenija je po mnenju MKGP pred prelomno točko, kako ob dvigu produktivnosti kmetijstva in ohranitvi vitalnosti podeželja zagotoviti trajnostni razvoj, to je ohranitev okolja, in slediti podnebnim ciljem.
»Glede na to, da je Slovenija še zmeraj tudi 'vroča točka' biodiverzitete v Evropi, si strateški načrt prizadeva za ohranjanje in, kjer potrebno, za izboljšanje biodiverzitete, vendar s prepotrebnim razvojem kmetijstva, brez ogrožanja pridelave hrane v Sloveniji in z ohranjanjem proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč. Naš cilj je trajnostno kmetijstvo, ki mora omogočiti tudi ekonomsko preživetje kmetijskih gospodarstev. V tem trenutku si ne smemo dovoliti prehoda v nenadzorovano ekstenzifikacijo in s tem izgube proizvodnega potenciala,« je slovensko kmetijsko ministrstvo sporočilo evropski komisiji. Spomnilo jo je tudi, da je bilo v zvezi s strateškim načrtom v Sloveniji doseženo soglasje med ključnimi deležniki, zato tega ravnotežja po njegovi oceni ne bi bilo smiselno koreniteje odpirati.
